Lanska vprašanja Flashcards
Kašna je vloga oddelčne skupnosti v razvoju otroka/učenca?
Vpliva na njegovo učenje; osvajanje socialnih in drugih življenjskih spretnosti; in mu predstavlja mesto za iskanje rešitev za razvojne, učne in disciplinske težave.
POZITIVNO VPLIVA: Učijo se predpisane snovi; usvajajo življenjske spretnosti (ki so potrebne za preživetje); vzpostavljajo socialne stike; učijo se medsebojnega sodelovanja; pridobiva skupinske izkušnje (spozna kaj pomeni biti avtonomen); dobiva podporo in se uči kako podporo nuditi drugim; razvoj samopodobe (pozitivne če so sprejeti); ustvarja si podporno mrežo, na katero se lahko obrne v primeru težav.
NEGATIVNO VPLIVA: na vedenje (če je v oddelku slaba klima); na samopodobo (če je otrok zavrnjen, odrinjen)
Kakšne so značilnosti partnerskega odnosa med šolo in starši?
Gre za skupno prizadevanje in sodelovanje šole ter staršev za otrokov razvoj in učenje. Značilnosti:
• recipročna odgovornost – šola in starši si v skrbi za otroka prizadevajo deliti odgovornost, vire, moč, znanje in spretnosti
• sodelovalni odnos – šola in dom sodelujeta z namenom podpore in spodbujanja otrokovega razvoja
• starši morajo upoštevati strokovno avtonomijo šole; šola pa spoštovati in dosledno upoštevati pravico staršev do zasebnosti
• medsebojno sodelovanje – sodelovanje med šolo in domom naj vključuje fleksibilne, raznolike in inovativne oblike medsebojnega sodelovanja (formalne in neformalne oblike sodelovanja)
• odnos je usmerjen v tukaj in sedaj; odnos je usmerjen v skupne naloge, cilje, veščine in prihodnost
• poudarek je na: kvaliteti odnosa ne na kvantiteti; dvosmerni komunikaciji; na rednem in sprotnem povezovanju šole in doma; ter vzpostavljanju osebnih stikov, zaupanja in sodelovanja
Funkcije prostega časa?
Tri temeljne funkcije so: počitek (za vzpostavljanje psihičnega ravnotežja), razvedrilo (emotivno-psihološka kategorija) in razvoj osebnosti
Služijo za odkrivanje in razvijanje individualnega zanimanj; odkrivanje in razvijanje osebnostne identitete; poizkušajo se v socialnih vlogah; pripomore k razvoju kompetentnosti (praktične, osebne, socialne, notranje); za hobije in želene dejavnosti…
Organizirane oblike preživljanja prostega časa, so izjemno pomembne za razvoj lastne osebnosti.
Opiši vlogo ravnatelja
Ravnatelj je odgovoren tako za poslovodno (upravno) kot tudi za pedagoško (strokovno) delo šole. Čeprav je te dve funkciji težko ločevati, med njima prihaja do nekaterih razlik. Včasih je ravnatelj aktivno sodeloval pri pouku, bil je pedagoški svetovalec in nadziral pedagoški proces; danes pa je njegova funkcija vse bolj poslovodna.
Za spremembe je ključni akter, saj se preko njega dogajajo spremembe in sprejemajo odločitve.
Sodobno vodenje šole se je premaknilo od transakcijskega k transformacijskemu vodenju; katerega značilnosti so: skupno vodenje (z učitelji); izmenjava mnenj in stališč s sodelavci; razdelitev nalog med sodelavci; skupno reševanje problemov; razvoj timske šolske kulture; spodbuja razvoj delavcev.
Modeli sodelovanja med starši in šolo
- od klientskega (sodelovanje ko rabimo) k partnerskemu odnosu
- od kompenzacijske vloge k komplementarnosti
- od individualno-kriznega (sodelujemo samo z nekaterimi starši, občasno) k procesnemu sodelovanju (sodelujemo z vsemi starši)
Ovire pri integraciji oseb s PP
- poznamo ekonomske ovire pri vključevanju – država ima denarne omejitve in to mora upoštevati – ne more zagotoviti šolanja v regionalnih šolah vsem otrokom s PP
- omejitev učnostorilnostno naravnanih šol – v današnji družbi je to velik problem to so šole, ki so naravnane v učni uspeh in tekmovalnost med šolami (pri tej tekmovalnosti pa niso upoštevane okoliščine in vključenost oseb s PP v to šolo), zato se učitelji in šole otepajo učencev s PP, da nebi poslabšali rezultata šole
- otrokov dobrobit – ali je integracija otroka s PP resnično najboljša zanj? če integracija otroka s PP v oddelek ostalih otrok; otroku s PP ne prinaša pozitivnih rezultatov za razvoj in učenje; potem je integracija nesmiselna in ni v skladu z otrokovo dobrobitjo
- ekskluzivistično naravnana kultura – to je kultura, ki želi iz svojega okolja izločiti vse, ki ne dosegajo postavljenih učnih norm pri otrocih s PP, to lahko pomeni, da bodo še bolj segregirani, kar pa negativno vpliva tudi na njihovo osebnost poleg tega, če otrokom ne pomagamo, da se vključijo (se naučijo postavljenih norm, prilagodijo vedenja….) bodo celo življenje izločeni
- trda in mehkejša integracija – trda se zavzema za to, da morajo biti vsi otroci s PP vključeni v regularne šole; mehkejša, pa da morajo imeti pravico do vključenosti v regionalne šole pri trdi zagovarjajo ukinitev vseh prilagojenih šol in programov (kar je pravzaprav slabo, saj nekateri učenci to vseeno potrebujejo pri mehkejši pa se segregacija ne izključuje (kar je že spet slabo, ker to pomeni da integracija ni uspela)
- demokracija in pravičnost za vsako ceno – s tem, ko mi želimo otroke s PP za vsako ceno vključiti v regionalno šolo, jim s tem lahko škodimo nekateri učenci kljub dodatni pomoči in prilagojenemu programu, v regionalni šoli ne uspejo dosegati zastavljenih norm in v takem primeru je za otroke bolje da so vključeni v specializirane šole – če pa zagovarjamo pravičnost in demokratičnost (torej da imajo vsi enake pogoje, enake možnosti) pa jim to ni omogočeno (ker bi bilo potem nepošteno do ostalih) – in to je nepravično do oseb s PP
- napačen pristop k integraciji – če si za integracijo prizadevamo zaradi socialnega uveljavljanja in usmiljena, je to napačen pristop, ki otrokom s PP še bolj škodi
- participacija – je eden najpomembnejših delov integracije če otrokom s PP ni omogočena, mu s tem nekako odvzamemo tudi priznanje enakovrednosti in enakopravnosti, ter prispevanja in sprejemanja od skupnosti
- program in neprilagojen kurikulum – če to dvoje ni urejeno (da kurikulum dopušča možnost prilagajanja ali pa da nimamo ustreznih programov), integracija otrok s PP v regionalne šole sploh ne bo mogoča
- nepravilna usposobljenost učiteljev – če učitelji/vodje razreda nimajo primerne usposobljenosti, da bi otroke s PP, na primeren in pravilen način vpeljali v svoj oddelek z otroci brez PP, potem bo integracija otroka s PP neuspešna
- družbena naravnanost – odvisno je tudi od tega v kakšni kulturi živimo če je kultura naravnana tako, da ne spodbuja integracije bomo le s težavo dosegli uspešno integracijo
Upravni in strokovni organi šol
UPRAVNI ORGAN ŠOLE
a) Svet šole b) Ravnatelj in direktor c) Svet staršev
STROKOVNI ORGAN ŠOLE
a) učiteljski/vzgojiteljski zbor b) strokovni aktiv vzgojiteljev //// programski učiteljski zbor c) oddelčni učiteljski zbor d) razrednik e) strokovni aktiv
Razmerje med vzgojo in prostim časom
- vzgoja za prosti čas (ljudi/mladino je potrebno ustrezno izobraziti, da znajo izrabljati prosti čas. To poteka tudi pri pouku in ne samo izven njega)
- vzgoja v prostem času (PČ služi kot sredstvo vzgajanja; gre za vzgajanje osebnosti v prostem času, npr. interesne dejavnosti, poteka po pouku)
- vzgojni nameni prostega časa gredo v 3 smeri: formativno, preventivno, kurativno)
Kako oddelčna skupnost deluje kot varovalka pred neprimernim vedenjem? (RESMAN)
- vlaganje v skupnost je najboljša preventiva nasilju in najboljše sredstvo za vzpostavitev reda
- podporna (oporna) bližina, ki je potrebna za razvoj dela in razvoja posameznika
- učenci se izogibajo konfliktom, če do drugih čutijo pripadnost
- učenci, ki se čutijo kot del skupine, so bolj pripravljeni sodelovati pri reševanju medsebojnih konfliktov
- vzpostavljanje bližine
- pomaga k oblikovanju pozitivne samopodobe in zaupanju vase
- pomagajo problematičnim učencem razviti strategije za uspešno spoprijemanje s težavami
Naloge ravnatelja v okviru šolske avtonomije
- načrtuje, organizira in vodi delo šole oz. vrtca
- pripravlja program razvoja vrtca oz. šole
- obvešča starše o delu vrtca oz. šole
- organizira mentorstvo za pripravnike
- odloča o sklepanju delovnih razmer in o disciplinski odgovornosti delavcev
- odloča o napredovanju delavcev v višje plačilne razrede
- spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev…
Vloge članov v timu
Po BEBLINU so vloge članov v timu:
1. Snovalec-inovator 2. Iskalec sredstev 3. Opazovalec, ocenjevalec 4. Koordinator 5. Izvajalci 6. Sodelavci ali timski delavci 7. Dovrševalci 8. Oblikovalci 9. specialisti
Ovire pri partnerskih odnosih šole s starši
- značilnosti, odnos in drža staršev oz. družine: gre za vprašanja vrednot starševske vloge, spol, razmerje sodelovanje oče-mati, družinski, socialni status, kulturni izvor, psihološka podpora v družini, vrednote, interes do izobraževanja, odnos do šole, pričakovanje do otroka.
- značilnosti otroka: njegove značilnosti (starost, spol, kulturni izvor, temperament, izkušnje, spretnosti)
- značilnosti, odnos in drža šolskega osebja: cilji do napredka učencev in do lastnega napredka, pa tudi spol, starost, kulturni izvor, socialni status, leta delovnih izkušenj, vrednote, stereotipi, zadovoljstvo s samim seboj, znanja, spretnosti.
- značilnosti šole: stopnje, vrsta, velikost, socialno-ekonomski status, klima, kultura šole.
- značilnosti širše okolice: možnosti, ki jo imajo šola in starši z drugimi institucijami in posamezniki v okolici.
- čas, ki je na voljo za sodelovanje med starši in šolo. Največja oviraje pomanjkanje časa.
Kaj imajo starši od dobrega odnosa s šolo?
Staršem: sodelovanje ima za starše dvojno vrednost. Po eni strani dobijo informacije o delu otrok, skozi to pa se naučijo, kaj se dogaja v šoli, bolje razumejo delovanje šole in nanjo ter do učiteljev gledajo bolj naklonjeno. Po drugi strani pa sodelovanje močno vpliva tudi na starše, da to pozitivno sodelovanje vpliva na zbliževanje staršev in otrok. Starši so tako bolj pripravljeni otroku pomagat in so pri tem tudi bolj samozavestni, uporabljajo več pozitivnega spodbujanja in vse manj kaznovanja.
Šolska kultura in 2 najpomembnejša tipa
Ko govorimo o šolski kulturi, gre za šolsko področje; sklop prevladujočih temeljnih prepričanj, s katerimi člani določenega socialnega sistema osmislijo okolje in svoje ravnanje v njem
• pove nam, kako je potrebno v šolskem okolju ravnati in se odzivati
• kaže se v normah, ritualih, navadah, žargonu…
• šole se po svoji kulturi razlikujejo to pomeni da se na iste dogodke odzivajo drugače
Poznamo dva najpomembnejša tipa šolske kulture, ki sta del istega kontinuuma
• tradicionalna kultura
• ZNAČILNOSTI: visoka pričakovanja, delavnost in poudarjena disciplina
• vse je podrejeno storilnosti oz. dosežkom
• velja, da se dober uspeh doseže s trdim delom, samodisciplino in visokimi cilji
• gonilo take kulture je učitelj s svojo avtoriteto
• kultura dobrih medosebnih odnosov
• čeprav so učni učinki pomembni; so v ospredju: skrb za posameznika in dobri medsebojni odnosi
• ZNAČILNOSTI: upoštevanje individualnosti, medsebojnega spoštovanja, skrbi in zaupanja
• zagotavlja visoko varnost in omogoča oblikovanje umirjenega in sproščenega ozračja
Vloge učitelja
Učitelj kot uslužbenec – ima formalno vlogo, in kontraktno (pogodbeno) odgovornost - torej mora delovati v skladu s pogodbo, ki jo podpiše. Držati se mora zakonodaje in pravilnika. Slediti mora pravilom šole, kar mu omogoča, da lahko zagovarja svoja dejanja. Pomembno je tudi strokovno izpopolnjevanje delavcev, ki mu pomaga, da izpopolnjuje in dopolnjuje svoje kompetence in znanja.
Učitelj kot strokovnjak, profesionalec – je usposobljen za prenašanje znanja. Pomembno je kakšne kompetence ima razvite in koliko. Zavezan je svoji stroki (koliko se tega drži, koliko mu je to pomembno, koliko čuti pripadnosti). V šolo mora vnašati tudi novitete in motivacijo (zato so pomembne kompetence in znanja, ki jih ima). Ima profesionalno odgovornost (da ravna etično in v skladu s pravili).
Učitelj kot osebnost – je človek s svojimi potrebami in željami (kako bo upošteval te želje in čemu bo dajal prednost). Tu so zelo pomembne osebnostne značilnosti (kako je pripravljen sprejeti kritiko, koliko je empatičen, kako poda povratne informacije, ali je skrben, razumevajoč, kako vpliva na učence..). Pomembno je tudi da ima razvito moralno odgovornost in da ravna po lastni vesti.
