kvadratna funkcija Flashcards
Definiraj kvadratno funkcijo.
ƒ : R → R je funkcija oblike:
ƒ(x) = ax2 + bx2 + c; a, b, c ∈ ; a ≠ 0
Naštej vsaj štiri lastnosti kvadratne funkcije in jih pojasni.
- Začetna vrednost ƒ(0) kvadratne funkcije ƒ(x) = аx2 + bx2 + c je enaka prostemu členu c , ki določa
presečišče parabole z osjo y. - Vodilni koeficient a kvadratne funkcije ƒ(x) = аx2 + bx2 + c določa obliko in hitrost spreminjanja
strmine njenega grafa (parabole), in sicer:
a) če je а > 0 je parabola navzgor razprta (ima obliko črke U). Njeno teme ima v tem primeru od vseh točk
najmanjšo funkcijsko vrednost (teme je minimum);
b) če je а < 0 je parabola navzdol razprta. Njeno teme ima v tem primeru od vseh točk največjo
funkcijsko vrednost (teme je maksimum).
Velja tudi: čim večja oziroma manjša je |а|, tem hitreje narašča ali pada strmina parabole. - Definicijsko območje kvadratne funkcije je množica vseh realnih števil, Df = R.
- Njena zaloga vrednosti je odvisna od ordinate q temena T( p, q ), in sicer:
a) če je а > 0 , je Zf = [q, ∞)
b) če je а < 0, je Zf = ( −∞, q] - Omejenost;
a) Če je а > 0 , je funkcija navzdol omejena, s spodnjo mejo m = q.
b) Če je а < 0, je funkcija navzgor omejena, z zgornjo mejo M = q - Kvadratna funkcija ƒ : R → R ni injektivna, surjektivna in ni bijektivna.
Ali obstaja kvadratna funkcija, ki je liha? Poišči vse sode kvadratne funkcije.
- Kvadratna funkcija ne more biti liha.
- Vse sode kvadratne funkcije so oblike: ax2 + c (tiste, ki niso premaknjene v levo oziroma desno).
Povej primer navzgor omejene kvadratne funkcije, katere graf seka ordinatno os v točki N(0, 3).
- f(x) = −2x2 + 4x + 3
- Vodilni koeficient mora biti manjši od nič, začetna vrednost pa 3
Povej temensko obliko predpisa kvadratne funkcije. Kako je njen graf odvisen od vodilnega koeficienta
ter koordinat temena?
- Temenska oblika predpisa kvadratne funkcije: f(x) = a(x − p)2 + q
- Kjer so:
-> a vodilni koeficient
-> p in q koordinati temena parabole T(p, q). - Teme je točka T(p, q), v kateri kvadratna funkcija doseže ekstremno vrednost (točka, ki leži najnižje ali najvišje glede na y os).
- Od vodilnega koeficienta (a) je odvisna oblika funkcije.
-> Če je a > 0 je parabola obrnjena navzgor
-> Če je a < 0 je parabola obrnjena navzdol - Širina parabole je odvisna od absolutne vrednosti vodilnega koeficienta |a|.
-> Večja je absolutna vrednost, ožja in bolj strma je parabola:
Kaj je teme grafa kvadratne funkcije? Kako ga izračunamo?
- Teme je točka T(p, q), v kateri kvadratna funkcija doseže ekstremno vrednost (točka, ki leži najnižje ali najvišje
glede na y os – minimalna ali maksimalna vrednost). - Koordinati temena lahko izračunamo z enačbama.
- Enačbi:
p = b/2a
q = D/4a
kjer je D diskriminanta, katero izračunamo z enačbo: D=b2 − 4ac
Izpelji temensko obliko predpisa kvadratne funkcije.
Temenska oblika predpisa funkcije nam pove, v kateri točki ima kvadratna funkcija f(x), teme.
Izpeljava:
f(x) = ax2 + bx + c
f(x) = a(x2 +bx/a+c/a)
f(x) = a((x +b/2a)2−((b2)/(4a2))+c/a)
f(x) = a(x +b/2a)2 −b2/4a+ c
f(x) = a(x +b/2a)2 − (b2−4ac)/4a
f(x) = a(x − p)2 + q, pri čemer je teme točka T(p, q)
Povej primer navzgor omejene kvadratne funkcije, katere graf ima teme v prvem kvadrantu.
- Za funkcijo s predpisom f(x) = a(x − p)2 + q more veljati a < 0; p > 0; q > 0
- PRIMER:
f(x) = −3(x − 5)2 + 2
Definiraj ničlo funkcije in povej ničelno obliko predpisa kvadratne funkcije.
- Ničla funkcije je tisto število na osi x, kjer graf seka ali pa se dotakne osi x, f(x) = 0 .
- Ničli sta rešitvi enačbe ax2 + bx + c = 0. Če ima enačba eno dvojno rešitev (x1 = x2), se parabola v realni ničli dotika abscisne osi.
- Če imamo dve različni ničli lihe stopnje parabola seka abscisno os, pri realnih ničlah sode stopnje pa se je dotakne.
- Ničelna oblika predpisa funkcije je f(x) = a(x − x1)(x − x2)
Kaj je diskriminanta kvadratne funkcije?
- Diskriminanta kvadratne funkcije nam pove, koliko realnih ničel ima funkcija.
- Z diskriminanto si lahko
- pomagamo v primeru, ko kvadratne enačbe ne moremo rešiti z Vietovim pravilom.
- Enačba diskriminante je D = b2 – 4ac
- Ko izračunamo diskriminanto pa ničle dobimo po formuli x1,2 =(−b±√(b2−4ac))/2a
Razloži pomen diskriminante kvadratne funkcije pri iskanju njenih ničel.
- Kvadratna enačba: ax2 + bx + c = 0, a ≠ 0, a, b, c∈R
- Za iskanje ničel kvadratne enačbe lahko uporabimo Vietovo pravilo, ali naslednjo formulo: D = b2 – 4ac; x1,2 =(−b±√(b2−4ac))/2a
- Rešitve kvadratne enačbe z realnimi koeficienti so odvisne od diskriminante (D).
-> Če je:
D > 0, ima enačba dve različni realni rešitvi,
D = 0, ima enačba dve enaki realni rešitvi,
D < 0, enačba nima realnih rešitev. Ima dve konjugirani kompleksni rešitvi.
Razloži zvezo med ničlami kvadratne funkcije in absciso temena njenega grafa.
- Abscisa temena (znana tudi kot x-koordinata temena) kvadratne funkcije je določena s formulo xt = −b/2a
- Razmerje med ničlami in absciso temena:
-> Če so ničle realne (D > 0), potem velja, da je abscisa temena povprečna vrednost obeh ničel: xt = (x1+x2)/2
-> Če so ničle realne in enake (D = 0), potem bosta obe ničli enaki in abscisa temena bo enaka tej vrednosti: xt =x1=x2.
-> Če so ničle kompleksne (D < 0), potem funkcija ne seka x-osi in nima realnih ničel. V tem primeru abscisa temena xt obstaja in je enaka −b/2a, čeprav ničle funkcije niso realne.
Kaj je kvadratna enačba? Kako jo rešimo?
- Kvadratna enačba je enačba, ki jo lahko zapišemo kot:
ax2 + bx + c = 0
-> Pri tem so koeficienti a, b in c poljubna realna števila. Koeficient a imenujemo koeficient kvadratnega člena ali
vodilni koeficient, b koeficient linearnega člena in c stalni, svobodni, prosti, ali konstantni člen. - Postopek reševanja:
-> Kvadratna enačba ima dve rešitvi, ki ju izračunamo po obrazcu: x1,2 = −b ± √D/2a
Kako je z rešljivostjo kvadratne enačbe v množici realnih števil in kako v množici kompleksnih števil?
Povej in reši primer kvadratne enačbe, ki ima dve konjugirano kompleksni rešitvi.
- D > 0, ima enačba dve različni realni rešitvi,
- D = 0, ima enačba dve enaki realni rešitvi,
- D < 0, enačba nima realnih rešitev. Ima dve konjugirani kompleksni rešitvi.
- Če je diskriminanta manjša od nič, torej negativna je rešitev kompleksna. Kompleksne rešitve vedno nastopajo
v konjugiranih parih.
-> Primer: x2 + 4 = 0. Rešitvi te enačbe za konjugirani kompleksni števili x = ±2i.