komuniciranje

Question 1

kaj pomeni komunicirati in izraz množični mediji

Answer 1

’’ Komunicirati ‘’ – se nanaša na dejanje pošiljanja sporočila o nečem nekomu, ki je sprejemnik.
Izraz »množični mediji« se nanaša na sredstva komuniciranja, ki delujejo v velikih razsežnostih in dosegajo skoraj vsakega posameznika v družbi, vendar pa obstaja zelo veliko razlag za vsako izmed komponent.

Question 2

15 komponent

Answer 2

1. Simbol, govor, jezik
2. Razumevanje (Predvsem dejanja sprejemanja, bolj kot pošiljanja)
3. Interakcija, odnosi (Aktivna izmenjava in koorientacija)
4. Zmanjševanje nejasnosti (Hipotetična osnova želja, ki vodi v iskanje želje po informacijah z namenom prilagoditve)
5. Proces (Celotna sekvenca prenosa)
6. Prenos (Označeno gibanje v prostoru in času)
7. Povezovanje (Komunikacija kot povezovalec, artikulator)
8. Stičnost, skupnost (Povečanje skupnih točk, podobnosti)
9. Kanal, prenašalec (Razmah prenosa s primerno referenco na pot ali prenašalca)
10. Spomin, shranjevanje (Komuniciranje vodi v akumulacijo informacij in mi lahko
    komuniciramo s tako shranjenimi informacijami)
11. Diskriminatorni odgovor (Poudarek na procesu, kjer se dogaja selektivna pozornost in interpretacija)
12. Stimuli (Poudarek na sporočilu kot vzroku odgovora ali reakcije)
13. Namen (Poudarja namensko naravo komunikacijskega akta)
14. Čas in situacija (Pozornost na kontekst komunikacijskega akta)
15. Moč (Komunikacija videna kot sredstvo vpliva)

Question 3

kritični momenti

Answer 3

1. Obstaja razlika med komunikacijo kot pošiljanjem ali sprejemanjem, saj je sporočilo lahko poslano, ne da bi bilo sprejeto in sprejeto, ne da bi bilo poslano zavedno
2. Izpostavlja se vprašanje namena (namere), ki ga nekateri želijo vključiti v določanje komunikacijskih aktivnosti.
   Obstajajo različne stopnje namere v pošiljanju in sprejemanju, tako da prisotnost namere kot nujnega pogoja izloči mnoge navidezno relevantne aktivnosti in situacije (uporaba gest, izrazov in delovanje množičnih komunikacij).
3. Komuniciranje lahko izpostavimo kot posledico ali vzrok za določen sklop odnosov in vzorcev delovanja in obnašanja.
4. Komunikacija je lahko linearna (enosmerna) ali krožna (interaktivna).
5. Razlika med aktivnim in reaktivnim pogledom, v katerem aktivni označuje situacijo, ko poskušamo vplivati na druge ali na lastno stanje, reaktivni pa, ko sprejmemo vpliv in se prilagodimo spremembam.

Question 4

preučevanje komunikacije

Answer 4

Definicija komuniciranja samo preko ene variable pomeni precej težavno nalogo, zato je preučevanje komuniciranja – znotraj tega pa množičnih komunikacij – povezano s preučevanjem celotne družbe, saj je komuniciranje zahteven proces, sestavljen iz množice vplivov.

Question 5

DRUŽBENE SPREMEMBE

Answer 5

zelo pomembna značilnost vseh komunikacijskih procesov . Zato množični mediji kot največji komunikator v družbi (glede na možnost vpliva na največji del posameznikov v družbi) morajo biti preučevani v kontekstu izjemnega potenciala za družbene spremembe.

Question 6

kaj je jezik

Answer 6

Je temeljna prvina simbolične interakcij, ki je uspešna kadar so v zavesti dveh komunikacijskih partnerjev aktualizirani isti pomeni simbolov
* Jezik ima naravo objektivnosti, kajti z njim se srečujemo z zunanjo dejanskostjo
* Jezik objektivizira različna izkustva našega življenja in jih tipizira, da imajo pomen zame in za druge
* Jezik premošča različna območja v realnosti vsakdanjega življenja in jih hkrati povezuje v pomensko celoto
* S pomočjo jezika premostimo vrzel med svojim območjem dejavnosti in območjem drugega, svoj življenjski čas usklajujemo s časom drugega. Sposobnost jezika, da pričara različne objekte, ki časovno, prostorsko in družbeno niso prisotni

Question 7

uporabnost jezika

Answer 7

Skladnost sogovornikov glede uporabnostnega smisla jezikovnih znakov (uporabnost jezika)
S pomočjo jezika objektiviziramo življenjsko izkustvo, ga akumuliramo -> prenos znanja skozi generacije

Question 8

znaki in simboli, komunikacijski odnos

Answer 8

Znaki in simboli: Znaki imajo različne doživljajske in izkustvene razsežnosti.
Znaki imajo simbolno funkcijo, če predstavljajo ali nadomeščajo predmete, stanje, dogodek. (Znak vzbudi ideje, misli, ki jih sicer vzbudi predmet ali dogodek.)
Simbolnost: Simbolni jezik postane sestavni del realnosti vsakdanjega življenja in splošnega razumevanja te realnosti. (Znanost, filozofija, religija, umetnost).
Komunikacijski odnos - Komunikator in recipient stopata v odnos s pomočjo jezikovnega sporočila.
Pomembne izkušnje obeh partnerjev, koliko je izkušnja skupna in koliko jezik vsebuje signifikantne simbole (skupno definiranje simbolov).

Question 9

Uspešnost komunikacijskega odnosa

Answer 9

skupna pričakovanja, odvisno od semantičnega vidika vsebine, odvisno od pragmatičnega vidika odnosov med partnerji, V odnosu partnerja preverjata, koliko so norme in vrednote skupne.

Question 10

Funkcije komuniciranja:
So demokratične funkcije, ki jih morajo izpolnjevati mediji že od 19. Stoletja dalje.

Answer 10

Politične funkcije (Informirati, izražati, nadzorovati)
* Informacijska funkcija (mediji morajo informirati javnost o političnih ciljih, vladnih strategijah, o predlaganih načrtih in političnih spremembah. Informacijska funkcija je seveda najstarejša izmed osnovnih funkcij medija in je večinoma funkcija »od zgoraj navzdol« -> top-down)
* Funkcija izražanja (Poudarja pomen medija kot kanala, preko katerega lahko posamezniki ali skupine izražajo različna stališča in uresničujejo svojo politično, kulturno in družbeno identiteto)
* Funkcija nadzorovanja (se nanaša na pomen medija kot psa čuvaja (watch dog) v družbi.V tej vlogi se medijsko delovanje predpostavlja kot omejevanje moči vladajoče skupine v državi. Običajno določa vlogo medija v smislu nadziranja vlade, zaščite javnosti in preprečevanja tistim z močjo, da bi presegli svoje pristojnosti)

Question 11

množicni mediji

Answer 11

Množični medij kot: fenomen, ki se nanaša na univerzalnost v dosegu, veliki razširjenosti (popularnosti) in javnemu značaju.
Njegove značilnosti se kažejo v delovanju političnega in kulturnega življenja v družbi.
V odnosu do politike:
* ključni element v procesu demokratične politike z omogočanjem komunikacijskega polja in kanalov za široko razpravo, za razširjanje različnih informacij in stališč;
* sredstva za uveljavljanje moči za tiste, ki imajo privilegiran dostop do medijev
V odnosu do kulture
* oblikujejo primarni vir definiranja in vtisa o družbeni realnosti in izražanja skupne identitete;
* predstavljajo najpogostejšo obliko preživljanja prostega časa, ki omogoča največje skupno kulturno okolje