Književnost besedila Flashcards
Homer: Iliada
HOMER je antični grški pevec, ki naj bi živel v 8. stoletju pr. n. št. na območju Male Azije.
O njegovem življenju vemo zelo malo- ohranjene samo pripovedke.
Bil naj bi slepi potujoči pevec oz. rapsod.
Avtor dveh najpomembnejših Antičnih del- epa Iliada (o trojanski vojni) in Odiseja (o popotovanjih in vrnitvi grškega junaka Odiseja).
Homersko vprašanje: Ali je res živel?, Ali je ena oseba lahko našisala dva tako obsežna epa?
Pisal v arhaičnem obdobju grške književnosti.
ILIADA ali pesem o Ilionu
Ilion je bilo grško ime za mesto Troja. Iliada opisuje nekaj zadnjih tednov 10-letne Trojanske vojne.
Pomemben del Iliade je predzgodba (Trojanski mit): začne se s poroko boginje in človeka. Na svatbo so povabljeni vsi grški bogovi in boginje, razen Eride, boginje prepira. Ta iz jeze in maščevanja med svate vrže jabolko spora z napisom “najlepša”. Zanj se potegujejo tri boginje, ker se ne morejo dogovoriti, za razsodnika določijo trojanskega kraljeviča Parisa. Izbere Afrodito (boginja lepote), s čimer se zameri drugima dvema. Afrodita izpolni svoj del dogovora tako, da Parisu pomaga pri ugrabitvi Helene, žene špartanskega kralja- to je začetek vojne. Špartanski kralj Menelaj skupaj s svojim bratom Aganemnom zbere grško vojsko in odrine proti Troji.
Avtor začne pripovedovati na sredini dogajanja zadnjih 51 dni. Ker vojna kar traja in traja, se obe strani odločita, da bosta vojno z bojem določila Menelaj in Paris. Zmaga Menelaj, Trojanci pa Lepe Helene še vedno ne vrnejo. V boj bi moral Ahil, ker pa ga je Agamemnon okradel, gre v boj Patrokel, ki se obleče v Ahilovo bojno opravo. Trojanci ga ubijejo, to pa Ahila potre. Ahil se maščuje in ubije Hektorja (boj je dogajalni vrh pesnitve). Hektorjev oče se poniža in prosi za sinovo truplo, da bi ga primerno pokopal. Ahil se omehča, saj ga spominja na lastnega očeta, truplo vrne Trojancem in pusti pokop.
Motivi: vojna, ljubezen, ljubosumje, zvestoba
Tema: boj med Trojanci in Grki za Trojo
Iliada je junaško-mitološki ep (pripovedna pesnitev)
Homerjeva epa (Iliado in Odisejo) sestavlja grški heksameter- temelji na urejenem menjavanju kratkih in dolgih zlogov.
Iliado sestavlja 24 spevov in epizode oz. poglavja.
Uporaba razširjene primere (nek dogodek primerjal z fenomenom iz narave)- homerska primera
Sapfo: Svatovska
Grška lirika.
SAPFO
Rodila se je v plemiški družini na otoku Lezbos.
Ustanovila je pesniško šolo za dekleta, kjer je mlade učenke učila petja, njim je posvečala svoje ljubezenske pesmi.
Napisala je 9 knjig pesmi, vendar so ohranjeni le fragmenti.
Kot svojo zaščitnico je slavila je boginjo Afrodito. Večkrat jo prosi, da ji pomaga do naklonjenosti do kakšnega dekleta.
SVATOVSKA PESEM
Njene pesmi so polne nežnosti, ljubezni, vzvišenih čustev, žalosti in hrepenenja, zaradi nesrečne ljubezni do dekleta Agalis (njene prijateljice/učenke), ki se je poročila z nekom drugim; v pesmih opeva izgubo dekleta.
Agalis je nevesta, ona pa zaradi tega zelo trpi.
V 1. KITICI govori o tem, da lahko posluša njen glas in smeh.
V 2. KITICI govori o tem, da jo boli srce, ko jo bo zagledala bo onemela.
V 3. KITICI govori o tem, kakšno je njeno trpeče razpoloženje, v ušesih ji buči, obliva jo pot – je vznemirjena.
Pesem je osebno izpovedna. Vsebuje »Sapfino kitico« (3 daljši in zadnji peterostopični verz).
Sveto pismo: Visoka pesem
Hebrejska književnost/ judovska književnost
Temelj je sveto pismo, ki ga sestavljata Stara in Nova zaveza. Judje za sveto knjigo priznavajo le Staro zavezo, kristjani pa priznavajo obe.
Biblija je nastala v 7. st. pr. n. št.- takrat se je imenovala samo Stara zaveza.
Stara zaveza je pisana v hebrejščini, najprej so jo prevedli v grščino (prevod se imenuje Septuaginta). Grki so prevodu dodali še 14 knjig imenovanih apokrifti. Nato so jo prevedli še v latinščino (Vulgata).
Po zgradbi razpade na 3 dele: - Zakon, Preroki, Spisi
Nova zaveza je napisana v grščini.
Obe zavezi povezuje mit o odrešeniku oz. Mesiji – pri Judih je to bog Jahve, pri kristjanih pa Jezus Kristus.
Bog Jahve je neke vrste politični odrešenik, ki naj bi Jude osvobodil izpod babilonskega suženjstva, Kristus pa naj bi bil duhovni odrešenik, ki lahko duhovno odreši vsakega človeka. Stara zaveza vsebuje 46, nova pa 27 knjig.
V Slovenščino je Sveto pismo (Staro zavezo) prevedel Jurij Dalmatin leta 1584. Novo zavezo pa Primož Trubar.
VISOKA PESEM
Visoka pesem sestavlja cikel ljubezenskih pesmi, ki jih izpisuje dialog med zaročencem in zaročenko.
Avtorstvo so sprva pripisovali kralju Salamonu, kasneje pa so odkrili, da je besedilo nekaj stoletij mlajše in ga ni mogel ustvariti Salamon.
Visoka pesem je hvalnica ljubezni in je ena najlepših pesmi svetovne literature sploh.
Možne interpretacije:
-v Biblijo je umeščena ker so jo imeli za prispodobo zaroke boga z izvoljenim ljudstvom
-prikaz Kristusove ljubezni do človeka
Tema dvema interpretacijama nasprotuje dejstvo, da je Visoka pesem polna delov, ki so nabiti s telesno erotiko in pretirano čustvenostjo.
-ljubezenska poezija
V Visoki pesmi so vidni že nekateri zametki dramatike, kar se vide v uporabi dialoga (pogovor med zaročencem in zaročenko)
V Bibliji so uporabljeni različni pripovedni žanri:
-prilika: kratka poučna pripovedna zgodba, ki ponazarja misel/nauk- Prilika o izgubljenem sinu
-legenda: zgodba o življenju nekaga svetnika
-psalm: delijo se na hvalnice, spokorniške in poučne psalme; govori o odnosu med človekom in bogom
-ljubezenska lirika
Dante Alighieri: Božanska komedija
Srednjeveška književnost
DANTE ALIGHIERI
Italijanski pesnik, deloval na območju Firenc v poznem srednjem veku.
Velik mislec in filozof- zelo izobražen na vseh področjih.
Zaradi političnega spopada obsojen na izgnanstvo, kar ga je prizadelo. Nikoli več se ni vrnil v Firence.
Pisal je v latinščini in italijanščini.
Skupaj s sodobniki je definiral sladki novi stil- dolce stil nouvo.
Božansko komedijo je napisal v izgnanstvu.
BOŽANSKA KOMEDIJA
Glavna oseba je sam Dante, ki se izgubi v gozdu (gozd je simbol življenja). Sreča rimskega pesnika Vergilija, ki mu ponudi rešitev iz življenjskega tpljenja, v zameno pa mora Dante z njim skozi 3 svetove onostronstva - pekel, vice in nebesa. Pekel je ogromno brezno, razdeljeno na 9 krogov, grešniki so razporejeni od blažjih do hujših . Vsak krog ima svoje varuhe, zadnji večni krog je vkovan v led, je tudi bivališče Luciferja. Dante in Vergil srečujeta številne znane ljudi, osebnosti, Dante jih razvršča po svojih političnih simpatijah, z njimi se pogovarjata po načelu intervjuja. Potem se po strmi poti odpravita v VICE. Tam so angeli varuhi, sliši se angelsko petje in molitve. Duše se v vicah pokorijo za svoje grehe (tam ne bodo večno – čakajo jih nebesa). Pred nebesi Vergil zapusti Danteja, saj ni Kristjan. Pred nebesi ga čaka Beatrice, ki ga popelje k Bogu. Nebesa so razdeljena na 9 stopenj, glede na nebesna telesa. Dante se povzpne na nepremično nebo in prejme spoznanje o Bogu. Po neakaj dnevih se Dante ponovno vrne na Zemljo, kar pomeni, da je bilo potovanje le namišljeno.
Je versko-alegorični ep (versko tematiko opisal s prispodobami)
alegorija= prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki
-Vergilij: prispodoba razuma, modrosti
-Beatrice: njegova muza, prispodoba čistosti, blagoslovljenega, božje milosti
-potovanje: prispodoba za skrivnost človekove duše in njeno očiščenje
Srednjeveški pogled na človeka- v središču sveta je bog (teocentrizem)
Ep je razdeljen na 3 dele: pekel, vice in nebesa (vsak del ima 33 spevov). Skupaj z uvodnim ima ep 100 spevov.
Napisan je v verzih.
Verz je laški enajsterec (11 zlogov). Stopica je jamb.
Verižna rima aba, bcb, cdc
Kitica je tercina.
Giovani Boccaccio: Dekameron- Novela o sokolu
Humanizem in renesansa
GIOVANNI BOCCACCIO
Italijanski pesnik in pisatelj
Zgodnje otroštvo je preživel v Firencah, nato je v Neaplju študiral pravo, njegov oče pa si je želel, da bi bil trgovec.
Nesrečno se je zaljubil v hčer neapeljskega kralja, ki mu ni bila zvesta.
V italijanski književnosti prvi ustvaril prozo- velja za očeta italijanske proze.
prozi uveljavi roman in novelo.
DEKAMERON
zbirka novel
vsebuje 100 novel, ki so razdeljene na 10 dni
Dekameron= desetdnevnica
Nanaša se na čas kuge v Firencah. 10 mladih Firenčanov (3 fantje in 7 dekčet) se pred kugo umaknejo na podeželje in si krajšajo čas s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan določijo kralja oz. kraljico dneva, ki izbere temo tistega dne. Vsak dan vsak pove eno zgodbo na to temo (vsak dan 10 zgodb), zato v 10 dnevih nastane 100 novel. Po obsegu so različno dolge, povezuje pa jih skupna tema-ljubezen, ki je po eni strani še zvesta, viteška, duhovna, v večini novel pa prevladuje senzualna, erotična ljubezen. V zgodbah nastopajo osebe iz vseh družbenih slojev, zgodbe so vzete iz vsakdanjega življenja.
NOVELA O SOKOLU
Novela o sokolu je predzadnja novela petega dne.
Glavna oseba je Federiko, ki se zaljubi v Florentinko-gospo Giovanno.
Firenčan Federiko se zaljubi v lepo, a bogato in srečno poročeno Giovanno, ki kasneje postane vdova. Giovanna se s svojim sinom preseli na podeželje, v bližino Friderigovega posestva. Giovannin sin se spoprijatelji s Frederigom, predvsem pa vzljubi njegovega sokola. Ko zboli, je njegova edina želja, da bi imel Frederigovega sokola. Mati mu želi ustreči, zato obišče soseda. Ker je Frederigo nima s čim postreči, ji speče sokola, za katera Giovanna kasneje prosi. Sin umre, sama pa se poroči s Federigom, ki je bil zanjo pripravljen žrtvovati svoje največje bogastvo. Frederik znova postane bogat.
RENESANČNE LASTNOSTI:
Tema je ljubezen- zvesta ljubezen, Frederik se do Giovanne obnaša viteško, zvesta in požrtvovalna ljubezen
NOVELA: osredotočena na en sam dogodek ali predmet (sokol)
William Shakespeare: Romeo in Julija
Renesančna dramatika
WILLIAM SHAKESPEARE
Največji dramatik vseh časov, doma iz Stratforda.
Doma je dobil izobrazbo, se poročil in dobil 3 otroke, ki jih je zapustil in odšel v London, kjer se je zaposlil v gledališču. Bil je član elitne igralske skupine Lord Chamberlain’s Men oz. King’s Men.
Pri Shakespearu ni didaskalij, zelo pomembna prvina pa je dramski monolog- dramska oseba izpoveduje svoj notranji svet, bralec pa spozna njegova čustva.
Drame pisal v verzih - »blank verz«, ni rime
Pisal je tragedije, komedije, tragikomedije, kraljevske drame in romantične igre.
ROMEO IN JULIJA
12. stoletje v Veroni. Med družinama Capuletov (Juilija) in Montegov (Romeo) vlada smrtno sovraštvo. 16-letni Romeo iz Montegov zaljubi v 13-letno Capuletovo Julijo. Dogovorita za skrivno poroko, pri kateri pomaga Julijina
dojilja. Kmalu po poroki pa Romeo obračuna z Julijinim bratrancem Tybaltom, saj je on ubil njegovega najboljšega prijatelja. Zaradi tega Capulet izžene Romea iz mesta. Julija je obupana, njeno stanje pa se še poslabša, ko izve, da so jo starši zaročili s Parisom. Odpravi se do duhovnika, ki ju je z Romeom poročil, ta pa ji da poseben napoj, zaradi katerega bodo njeni mislili, da je umrla. Po 42 urah se bi zbudila, takrat pa bi jo že čakal Romeo, ki ga bo duhovnik obvestil o ukani. Julija res spije napoj in je videti mrtva,
zaradi česar ji družina takoj pripravi pogreb, o katerem Romeo izve, še preden dobi duhovnikovo pismo. Strt se vrne v Verono in ob Julijinem truplu spije strup. Ko se
Julija zbudi in ob sebi vidi mrtvega Romea, se od žalosti zabode z njegovim nožem. Najdejo ju Capuletovi, ki jim duhovnik razodene resnico. Družini se zato pobotata,
zaljubljenca pa sta pokopana skupaj
Literarna vrsta in zvrst: dramatika > tragedija
Zgoščenost kraja, časa in dogajanja: Verona, dva dni, en dogodek- usodna ljubezen
ZGRADBA:
zasnova: srečanje na plesu v maskah;
zaplet: ljubezen;
vrh: poročna noč;
razplet: Romeov izgon iz mesta, Julijina zaroka;
razsnova: smrt zaljubljencev v grobnici.
IDEJA: ljubezen je najvišja vrednota – lika to kažeta tako, da sta pripravljena zanjo tudi umreti. Prepoved ljubezni je zoperstavljanje naravni harmoniji.
blankverz
elizabetinsko gledališče
Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Slovensko razsvetljenstvo/ preporod (predvsem 2/2 18. stol)
ANTON TOMAŽ LINHART
Rojen v Radovljici.
linhartove igre so prva slovenska gladališka posvetna dela (pred njim obstajale le katoliške dugovne igre npr. Škofjeloški pasjon)
Hotel je postati menih, ugotovil da mu to ne ustreza in se vpisal na pravo na Dunaju. Tam je spoznal razsvetljenske ideje, srečal francoske revolucionarje.
Slovensko se je ozavesti, ko ga je Zois vključil v svoj krožek.
Z Linhartovimi dramami je slovenska dramatika ujela korak z Evropsko.
TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Komedija- 5 dejanj
Baron Matička poviša v prvega služabnika. Matiček in Nežka se veselita bližnje poroke (pripravljata stanovanje), Nežka zaupa Matičku, da jo hoče Baron zapeljati. Matičku zaradi davnega dolga preti tožba Smrekarice. Nežka tadi baronovi ženi zaupa, da jo je hotel Baron zapeljati. Dogovorita se, da bosta ukanili barona. Nežka bi povabila barona na zmenek, namesto nje pa bi prišla barona žena, ki je z Nežko zamenjala oblačila. Matiček misli, da ga Nežka vara z baronom, a nato spozna prevaro. Baron je osramočen in se kesa. Nežka in Matiček se poročita, dobita kar trikratno doto. Poročita se tudi Matičkova starša, Žužek in Smrekarica.
situacijska in besedna komika
fevdalna družba, podeželjski grad na gorenjskem
SATIRA- povezujeta se komičnost in kritika oz. posmeh. Njen namen je opozoriti na napake.
Baronovo osvajanje Nežke= moralna pokvarjenost plemstva
Sodna obravnava= kritizira sodstvo, kjer so bile razmere nemogoče, saj je bil plemič sam tožnik in razsodnik
Matičku preberejo obtožnico v nemščini= kritizira nemeščino kot edini uradni jezik
Budalo in Zmešnjava= predstavljata uradništvo, ki nasprotuje razsvetljenskim idejam
Matiček= tipičen razsvetljenski človek, bolj pameten od svojega gospodarja- prihodnost je na strani preprostega ljudstva, ki se bo borilo za svoje pravice
Linhart v svoji komediji dokazal, da je tudi slovenski jezik primeren za uprizarjanje. Slovenščina je lahko jezik umetnosti, ni le jezik hlapcev.
Zaradi cenzure je niso smeli uprizarjati.
Predelava francoske komedije Figartove svatbe, vendar ima le malo skupnega.
Heinich Heine: Lorelaj
Evropska romantika
HENRICH HEINE
Romantični pesnik, kratka romantična razpoloženjska pesem.
Osnova pesmim so večkrat tudi ljudski motivi, zlasti zgledi ljudskih balad in ljudskih romanc.
Kasneje ga je začela zanimati nemška družba- kritiziral je nemške družbene razmere. Dom se mu je zameril, zato se je preselil v Pariz.
LORELAJ
Zgodbo je prvi zapisal Clemens Bretano.
V ljudskem besedilu je Lorelaj prelepo dekle, ki očara mladega plemiča, ko pa jo ta zavrne se s pečine vrže v reko Ren.
V pesmi pa je Lorelaj lepotica, ki s svojo lepoto in pesmijo očara čolnarja, da ta zaslepljen utone v čereh. Lorelaj je skoraj nadnaravno bitje, ker ima nadnaravno uničujočo moč, je kakor lepa vila, ki pa je hladno in brezčutno bitje, ki pogublja moške.
Lirski subjekt je pesnik sam, ki zgodbo o Lorelaj poveže s sabo oz. z motivom Lorelaj izpove svoja čustva. Spomin na Lorelaj v pesniku vzbudi žalost in melanholijo. Pesnik je bil nesrečno zaljubljen v svojo sestrično (spominja se tega). 1. kitica je pisana v prvi osebi (pesnikova čustva, spomini), ostale kitice pa so pisane v tretji osebi.
Motiv Lorelaj je našel v ljudski bajkah in ga uporabil v pesmi, ki je LIRSKO-EPSKA BALADA. Epski del – motiv Lorelaj, lirski del – pesnikovo občutje (avtobiografska pesem).
Motiv: baladno tragičen.
Lorelaj= podoba/metafora za demonsko pogubno moč romantične ljubezni.
prestopna rima
France Prešeren:Sonetje nesreče
Slovenska romantika
FRANCE PREŠEREN (1800-1849)
Največji slovenski pesnik. Zaradi njega smo Slovenci enakovredno vstopili v evropsko književnost.
Rojen v Vrbi na Gorenjskem v ugledni kmećki družini pri Ribičevih.
Na ljubljanski realki navezal prijateljstvo z prijateljstvo z Matijo Čopom in Andrejem Smoletom.
Odklonil študij teologije in študiral pravo na Dunaju.
Zaradi naprednih misli o narodu, družbi, veri in posamezniku so ga označili za državi nevarnega- ni mogel dobiti službe.
Njegova muza je bila premožna ljubljanska trgovčeva hči Julija Primic.
Poročen je bil s preprosto neizobraženo perico Ano Jelovškovo, v zvezi ni bilo ljubezni.
Po smrti obeh prijateljev postal osamljen.
Prešernovo ustvarjanje razdelimo na 3 obdobja: mladostno, zrelo(največje pesnitve) in pozno
Sonetje nesreče napisal v zrelem obdobju
SONETJE NESREČE
Pesniški cikel sonetov. (ciklus= vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških del)
Najbolj pesimistična Prešernova izpoved. Na nastanek vplivalo Prešernovo tragično razpoloženje: prekinitev zveze z nemko, slabo opravljen odvetniški izpit.
Soneti izražajo lastne izkušnje in doživljanje sveta, vsak predstavlja eno postajo pesnikovega življenja. Navajanje nesreč se ne samo našteva, ampak tudi stopnjuje, dokler v 5. sonetu ne doseže vrha. V 6. pa sledi resignacija ali sprijaznenje.
6 sonetov- 6 vzrokov za nesrečno počutje
1.SONET – O VRBA! SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA – Sonet domotožja/obžalovanja
V sonetu opeva domačo vas in jo nagovarja, nanjo je čustveno navezan in jo idealizira. Razloži vzrok, zakaj je zapustil Vrbo, to je želja po učenju, znanju. Bil je notranje razdvojen. Če bi ostal živel umirjeno in srečno. Poročil bi se s pridnim, poštenim dekletom, čeprav ne bogatim, polja bi mu varoval Sv. Mark.
5.SONET – ŽIVLJENJE JEČA, ČAS V NJI RABELJ HUDI – Sonet smrti
Že v 4.sonetu je napovedal smrt. V 5.sonetu srečamo ključna motiva: nesrečno življenje (življenje kot ječa) in smrti kot odrešitev. Sonet se začne z mislijo, da je življenje ječa. Prva kvartina je zgrajena na brezvezju (opustil vse veznike in glagole) in stopnjevanju, zato je kitica zelo zgoščena. Izvemo, da je pesnikovo trpljenje posledica nesrečnega življenja, želi si smrti. Smrt kliče kot svojo prijateljico, ki ga bo odrešila trpečega življenja.
- SONET – ČE TEBE VEČ NE BO, SOVRAŽNA SREČA – Sonet sprijaznenja/resignacije
Misel na smrt izgine. Pesnik se dokončno zave, da mu usoda ni naklonjena, da je njegovo življenje nesrečno in drugače ne more biti, zato se ne bo več pritoževal. Navadil se je trpljenja v ječi življenja in prenašati življenjska bremena. Pesnik se je utrdil, ni ga več strah, čeprav nima več upanja, tudi ljubezensko hrepenenje je ugasnilo, duhovno je mrtev in ne pričakuje več odrešitve. Postal je ravnodušen, ne želi smrti ampak se je s svojim življenjem sprijaznil in bo v njem kljubovalno vztrajal. Človek se upre misli na smrt in vztraja.
-šest italijanskih sonetov, zgrajenih iz dveh kvartin in dveh tercin
-verz je laški enajsterec
-ideja fatalizma: sprijaznjenost z neugodno usodo
France Prešeren: Sonetni venec
SONETNI VENEC
14 sonetov + dodatni sonet Magistrale (trikrat peta pesem)
14 SONETOV:
-ljubezenska tema (1-4 sonet),
-domovinska tema (5-10 sonet),
-pesniška tema (11-14 sonet).
Sonet- lirska pesnitev iz 4 kitic, prvi dve sta kavartini (rima oklepajoča abba), drugi dve tercini (svobodnejša rima). Verz je Laški/Italijanski enajsterec.
Sonetni venec je posvečen Primicovi Juliji- pesniški akrostih= posvetilo, sestavljeno iz začetnih črk verzov v Magistralah “Primicovi Julji”.
Izšel je kot posebna priloga k nemškemu časopisu llirski list.
- SONET
Je posvetni, pojasnjevalni.
Napove, komu je venec namenjen- pesnik jo posveča Slovencem in ljubljeni ženski.
Napove kako je pesnitev zgrajena.
Napove že vse tri teme pesnitve, ki se prepletajo skozi celo pesem- poezija je vrednota, ki bo obstajala dlje kot pesnik in njegova ljubezen in preživela čas.
7 SONET
motiv ORFEJSTVA oz. Orfejev mit (=grški antični mit, Orfej-antični pevec, ki je s svojim petjem in igranjem na liro pomiril vse strasti)
Prešeren si želi slovenskega Orfeja, da bi pomiril med sabo sprte Slovence, vzbudil narodno zavest in domovinsko ljubezen.
8 SONET
zgodovinski sonet- pogled pesnika v slovensko zgodovino (izredno pesimističen)
Slovenska zgodovina je žalostna in mračna od Samove države naprej so si sledili tragični dogodki (germanizacija, francoska nadoblast, turški vpadi, kmečki upori, junaških dejanj je bilo bolj malo, zato nimamo epske književnosti) slovenske pesni so otožne, podobne naši zgodovini
15 SONET / MAGISTRALE
je sklepni sonet cikla in povezuje tri tematike.
Prvi po nastanku.
Vsak verz mojstrskega soneta je prvi verz posameznih kitic in hkrati zadnji verz predhodnjega soneta- magistrale je pesem trikrat peta
Želi si, da bi slovensko poezijo lahko rešil žalosti in zapuščenosti.
Prošnjo navezuje tudi na Julijo- moč njene ljubezni bi lahko rasvetlila njegovo poezijo.
Pesnik želi ustvariti poezijo, ki bi slovence rešila iz kulturne teme.
Skupno sporočilo: Ko bo imela Slovenija lepšo usodo in ga bo Julija imela raje, bo pisal lepše in bolj vesele pesmi.
France Prešeren: Krst pri Savici
KRST PRI SAVICI
Sestavljen je iz treh delov: Posvetilo Matiji Čopu, Uvod in Krst.
junaški ep ali lirsko – epska dramska pesnitev
MATIJU ČOPU
Izvemo katera vzroka sta vplivala na nastanek pesnitve: smrt prijatelja Čopa in Julijina zavrnitev
Omeni obe najpomembnejši osebi o katerima bo govoril Krst pri Savici. To sta Črtomir in Bogomila, pove, da Bogomila veruje v posmrtno življenje, Črtomir pa bo našel mir že v grobu – sam se poistoveti s Črtomirom.
oblika italijanski sonet
UVOD
Tema je zgodovinska: boj za vero/pokristjanjevanje Slovencev, ti naj bi se še zadnjič uprli pokristjanjevanju. Poganski vodja je v Uvodu Črtomir- izgubi svojo vero, svobodo in samostojnost. NJegova vajska se pred močnejšo umakne v Ajdovski gradec, oblegajo jih 6 mesecev, ker jim zmanjka hrane Črtomir načtujr spopad v nočnih urah- enako so načrtovali nasprotniki. Vsi Črtomirovi vojaki so umrli. Višek Uvoda je Črtomirov nagovor njegovim možem, glavna tema nagovora je boj za svobodo, v govoru poudari, da je najpomembnejša vrednota svoboda posameznika in naroda. Vsak posameznik ima pravico svobodne izbire vere, tudi Črtomir sam je demokrat in nikomur ničesar ne vsiljuje.
25 tercin in ena kvartina- stopnjevanje napetosti
KRST
Je nadaljevanje dogajanja iz Uvoda, ni več epski ampak lirski, ker se dogajanje prenese v Črtomirjevo notranjost- razmišlja o samomoru, zadržuje ga misel na ljubljeno Bogomilo, spominja se njune preteklosti. Bogomila pojasni Črtomirju, da se je med boji pokristjanila iz strahu, bog jo je uslišal (Črtomir je živ), ve da je to prava vera. Obljubljeno jima je skupno posmrtno življenje, vendar se mora Črtomer krstiti- to stori in postane duhovnik.
osemvrstičnice
konča z vdanostjo v usodo oz. romantično resignacijo-
imeni obeh junakov sta pomensko zelo simbolični. Bogomila = Bogu mila, vodijo jo čustva, da bi dosegla romantično ljubezen. Črtomir = črti so bili poganski bogovi nesreče, ki mu ne dajo miru, nesreča ga spremlja na vsakem koraku.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen
Evropski realizem
FJODOR MIHAJLOVIČ DOSTOJEVSKI
predstavnik psihološkega realizma- zanimalo ga je notranje življenje oseb
sodeloval v uporniškem debatnem krožku- obsojen na 4 leta prisilnega dela v Sibiriji
ZLOČIN IN KAZEN
psihološki roman
Revni študent Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikoh dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da vzamejo pravico v svoje roke in tudi zagrešijo zločin. Ta zločin je upravičen, če je v prid celotni družbi. Noče biti uš (za vzor si vzame Napoleona), zato se odloči umoriti nemoralno, goljufivo starko, ki s svojo zastavljalnico izkorišča ljudi v stiski. Prepričan je, da bo naredil družbeno-koristno dejanje. Umor se mu posreči, vendar v afektu ubije tudi njeno sestro, ki ga preseneti na kraju zločina. Kasneje ga začne prevzemati občutek krivde.
Izpove se prostitutki Sonji Marmelatovi, v katero se tudi zaljubi. Po nekaj pogovorih z njo se odloči, da zločin prizna policiji- kaznujejo ga z prisilnim delom v Sibiriji. To pa za Raskolnikova ni najhuje, najhujše je spoznanje, da je tudi on uš.
Roman se na nek način vseeno srečno konča, saj mu Sonja sledi v Sibirijo. Sprva je zamorjen. nato se nekega jutra prebudi in odloči zaživeti novo življenje s Sonjo, potem ko bo končal kazen.
IDEJA: dve nasprotujoči si ideji
1. Ideja, da je nadčloveku vse dovoljeno. Ljudje se delijo na dve skupini, ena vlada- nekakšni bogovi, druga pa ji poslušno sledi.
2. Ideja o ljubezni do ljudi, ki izključuje idejo o nadčloveku. Raskolnikova rešitev se začenja, ko se odpove ideji o nadčloveku in sprejme kazen kot posledico svoje zmote.
EKSISTENCIALIZEM: vprašanje o smislu in bivanju na svetu – Dostojevski ga rešuje z umikom v vero in priznanje Boga
PSIHOLOŠKI REALIZEM: Poudarjene so psihološke lastnosti lika (duševnost človeka) in njegovo notranje življenje.
-tretjeosebni pripovedovalec: ne presoja dejanj in besed književnih oseb
Henrik Ibsen: Strahovi
Naturalizem
HENRIK IBSEN
-največji predstavnik naturalistične dramatike
-iz Norveške
Bil je sin bogatega trgovca, po tem ko je bankrotiral, so se preselili v revno delavsko predmestje.
-ukvarjal se je z gledališčem
-doma zaradi družbene kritike bil nepriljubljen, veliko časa preživel v tujini
STRAHOVI
družbeno-kritična naturalistična tezna drama
Gospa Helene Alvingova je vdova, živi sama v hiši nad fjordom. Drama analitično razkrije življenje družine Alving. Helene je bila zaljubljena v pastorja Mendersa, vendar se je iz preračunljivosti poročila s stotnikom Alvingom. Pred ljudmi je dajal videz uglednega umetnika, v resnici pa je popival, se zapletal v spolna razmerja, tudi z domačo služkinjo, s katero je imel hčer Regino. Alvingova prepriča mizarja, da prevzame očetovstvo. Z Alvingom je imela sina Osvalda. Ko Alving umre vzame Regino k sebi, ker se med Regino in Osvaldom prebudi simpatija, pošlje Osvalda študirat v tujino. Da bi polepšala spomin na moža v očeh drugih, postavi zavetišče za reveže in otroke, ki bi ga blagoslovil pastor. Vrne se tudi Osvald, ki je neozdravljivo bolan, bolezen je posledica očetove spolne bolezni. Zavetišče večer pred odprtjem do tal pogori, Osvald prosi mati, da mu vbrizga smrtonosno količino morfija. Regine odide.
TEZNA DRAMA: prikazan družben problem, kaj se zgodi z žensko, ki se odloči ostati z možem in ne ravna po svoji vesti prekrivanje resnice, posledice zlaganih odnosov
Načelo trojne dramske enotnosti: zgodi se manj kot v enem dnevu, hiša gospe Alvingove
-družbeno-kritična drama: položaj ženske v meščanskem zakonu, kritika dvojnih moral
-naturalistične prvine: dednost, okolje in čas
Ivan Tavčar: Visoška kronika
Slovenski realizem
IVAN TAVČAR
Izhajal iz kmečke družine, živel je v vasi blizu Škofje Loke.
Študiral pravo na Dunaju, vključil se je v meščansko življenje. Bil je tudi župan Ljubljane.
V svojih delih je združeval različna okolja: meščanski in kmečki svet. Zanimala ga je vsakdanja in zgodovinska snov.
VISOŠKA KRONIKA
zgodovinski roman
Visoška kronika je po delih izhajala v Ljubljanskem zvonu.
Obravnava čas od 30.-letne vojne med protestanti in katoliki (17. stol) do drugega desetletja 18. stol..
Obnova:
Na visoški kmetiji gospoduje oster in surovi Polikarp Khallan, bivši vojak iz 30-letne vojen. Pozneje izvemo, da je v boju za denar ubil svojega tovariša Jošta in osleparil drugega, ki je kasneje postal njegov hlapec.
Polikarp poskuša pred svojo smrtjo popraviti krivico in svojemu sinu Izidorju naroči, naj pripelje iz Nemčije Joštovo vnukinjo Agato, se z njo poroči in ji izroči polovico obeh kmetij. Agata res pride, a ji je bolj všeč Izidorjev brat Jurij. Brat nekdanje izidorjeve neveste, se hoče maščevati in Agato obtoži čarovništva. Agati sodijo v Škofji Loki- če bo prišla živa iz vode, v katero jo bojo vrgli, ni kriva. Jurij reši Agato iz vode.
Izidor prepusti Juriju in Agati posestvo, sam pa odide v vojsko in se po 11 letih ranjen vrne. Poroči se s svojo prejšnjo nevesto. Na koncu sledi še prepis Izidorjevega sina, ki poroča o očetovi smrti.
Kronikalni način pripovedovanja- pripovedovalec- Izidor nekaj let pred smrtjo prvoosebno pripoveduje, kaj se mu je v življenju zgodilo
prvoosebni vsevedni pripovedovalec
SLOG: niha med romantiko in realizmom
romantika: opis žensk, ki so idealizirane;, skrivnostna preteklost, usodne ljubezni
realizem: povprečni značaji, socialne in politične razmere
2 zgodbi:
-preteklost Izidorjevega očeta Polikarpa (analitično povedana)
-Izidorjevo in Jurijevo življenje (sintetična zgodba)
14 poglavij
7 Polikarpovo življenje
7 Izidorjevo
Charles Baudelaire: Omamljajte se!
Nova romantika
CHARLES BAUDELAIRE
Francoski pesnik, pisatelj in eseist.
Velja za začetnika moderne evropske lirike- je začetnik dekadence in simbolizma.
Imeli so ga za prekletega pesnika, saj se je odmikal od norm.
-estetika grdega: iskanje višje lepote, lepota je največja vrednota
OMAMLJAJTE SE!
pesem v prozi
Avtor je mnenja, da se moramo vedno omamljati, da ne čutimo bremen, ki jih nalaga vsakdanje življenje. Vidi se stiska modernega človeka. na kar kaže čas in minljivost, ki ga lahko ublaži le omama.
-vsakdanja stvarnost je poimenovana kot Čas (z veliko začetnico) in je personificirana
-eksistencialna stiska sodovnega človeka: beg iz sveta
-metafora za izogibanje družbenim in političnim problemom
-tema: občutenje časa in beg pred časom
-dekadenca
