Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

geografija > kamnine, relief > Flashcards

kamnine, relief Flashcards

1
Q

delitveni kriteriji za kamnine

A

izvor,prepustnost,trdota,starost,nastanek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaksne kamnine locimo glede na izvor

A

organske in anorganske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj so organske in anorganske kamnine

A

organske so rastlninski in zivalski ostanki, manj odporne
anorganske so kisle, bolj odporne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

katere kamnine locimo glede na mineralno zgradbo

A

kaarbonatne in silikatne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

katere so karbonatne in katere silikatne kamnine

A

karbonatne so minerali kalcita
silikatne si minerali kremena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

katere kamnine locimo glede na prepustnost

A

magmatske, metamorfne, sedimentne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

katere so magmatske kamnine

A

predornine, globocnine (granit,tonalit,peracica-tuf)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj so metamorfne kamnine

A

kamnine ki zaradi visokih pritiskov in temperatur spreminjajo mineralno sestavo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kako delimo sedimentne kamnine

A

na mehanske, kemicne in biokemicne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj so mehanske sedimentne kamnine

A

kamnine ki jih je sila prestavila in se usedajo na novem mestu(flis,lapor)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kaj so kemicne sedimentne kamnine

A

vsakdanji sedimenti v morju(apnenec,dolomit)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj so biokemicne sedimentne kamnine

A

kamine ki so nastale s usedanjem odmrlih organizmov(fosili)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kako delimo mehanske sedimentne kamnine

A

na sprijete in nesprijete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je melisce

A

melisce so nesprijeti kamni ki so se okrusili iz gore zaradi preperevanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako se imenuje kamen v meliscu

A

grusc

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kako se imenuje mehanska sedimentna kamnina

A

prod

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj je breca

A

zlepljen grusc

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj je konglomerat

A

zlepljen prod

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj je pescenjak

A

zlepljen pesek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je glinavec

A

sprijeta glina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj je flis

A

pescenjak+lapor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

katere oblike preperevanja poznamo

A

mehanicno, kemicno, biokemicno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

opisi mehanicno preperevanje

A

ko je temp razlika med dnevom in nocjo visoka,
med razpoke pride voda, cez noc zamrzne, cez dan se stopi, kamnina razpade

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

opisi kemicno preperevanje

A

deluje s vodo
lahko s korozijo(raztaplanje apnenca) ali kislim dezjem(zveplna kislina)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

opisi biokemicno preperevanje

A

sodelujejo zivi organizmi, korenine drobijo kamnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj je denudacija

A

ploskovno odnasanje preperine(melisce,podor)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kaksno mora biti povrjse pri denudaciji

A

nagnjeno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kdaj se zgodi zemeljski plaz

A

kadar imamo zgoraj vodo propustne spodaj pa vodo nepropustne kamnine
pade dez skozi vodo prpopustne, vodo ne proupstne se napijejo vode, vodo propustne zdrsijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj so usadi

A

slabo sprijete kamnine v gricevjih (lapor,glinavec,pescenjak)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaksen recni relief poznamo

A

fluvialni in nivalni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kaksen je nuvalni recni relief

A

osnovni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kaj je erozija

A

ko reka odnasa kamnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kaj je akumulacija

A

ko reka odlaga kamnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kateri proces deluje v zgornjem toku

A

globinska erozija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

katere oblike recnega reliefa najdemo v zg toku

A

soteska, vintgar, kanjon, korita

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kaj je strzen

A

ovinek ki ga naredi reka, v njem se nabira material ki ga odnasa bocna erozija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kaj se dogaja v srednjem toku reke

A

reka pritece po strmem pobocju, odlaga material v obliki pahljace-VRSAJ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

katera procesa sodelujeta pri nastanku recnih teras

A

bocna erozija in akumulacija s globinsko erozijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

opisi nastanek recnih teras

A

reka ima veliko vode, z gl erozijo ustavri novo strugo, s akumulacijo in bocno erozijo pa jo razsiri, proces ponavlja, terase se dvigujejo ena nad drugo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kako dolocimo starost recnim terasam

A

visje-starejse
nizje-mlajse

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kaj je ježa

A

rob terase kjer se dviguje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kdaj govorimo o fluvioglacialnih terasah

A

ko pri nastanku delujeta ledenik in reka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

katera procesa sodelujeta pri spodnjem toku reke

A

akumulacija in bocna erozija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

katere recne reliefne oblike nademo v sp toku reke

A

recne otoke, mrtvice in delte

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

zakaj nastajajo delte

A

ker reke ne odlagajo dovolj materiala zaradi akumulacijskih jezer

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kaj je delta

A

ko se reka razdeli pred morjem in odlaga material

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kaj je izgonska struga

A

struga visja od okolice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

kdaj nastane izgonska struga

A

ko reka nosi veliko materiala in ga odlaga na oba bregova

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

kdaj nastane prodorna dolina

A

ko reka naleti na oviro, s globinsko erozijo naredi novo strugo,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

kaj so vadiji

A

suhe recne doline v puscavah ki se zapolnejo ob mocnem dezevju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kateri so pogoji za nastanek ledeniskega reliefa

A

povp letna temp mora biti negativna,

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kateri 2 poledenitvi sta fosilni poledenitvi

A

terciar(pliocen)
kvartar(pleistocen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kako delimo poledenitve glede na obseg

A

celinska, recentna(antartktika, arktika)

54
Q

kako delimo poledenitve glede na cas

A

fosilna, recentna

55
Q

kaj je razlika med antartktiko in arktiko

A

antarktika je zamrznjena celina
arktika je zamrznjena voda

56
Q

kaj je gorska poledenitev

A

ko ozji, manjsi ledeniki iz visokogorja polzijo

57
Q

katere ledeniske erozijske reliefne oblike poznamo

A

krnica, krniska jezera, u doline, fjord,obvisela dolina,ledeniske grbine

58
Q

kaj je krnica

A

kotanja skledaste oblike v kateri se nabira material,led in sneg poglabljata kotanjo

59
Q

kdaj nastanejo krniska jezera

A

ko krnico zapolne voda

60
Q

kaj je u dolina

A

poglobljena v dolina

61
Q

kaj je fjord

A

u dolina ki jo po umiku ledenika zalije morje

62
Q

kaj je obvisela dolina

A

ko se glavnemu ledeniku bliza stranski ledenik, med njima nastane slap

63
Q

katere ledeniske akumulacijske oblike poznamo

A

morene,ledeniska jezera,balvani

64
Q

kdaj nastanejo morene

A

ko ledenik nima vec moci za odlaganje materiala

65
Q

katere vrste moren poznamo

A

talna(pod ledenikom)
srednja(2 ledenika se zdruzita)
bocna(kadar odlaga na robovih)
celna(ce se material nabira na celu ledenika)

66
Q

kje najdemo ledeniska jezera

A

za celnimi morenami, precno na dolino

67
Q

kaj so balvani

A

velike skale, ki jih je ledenik odlozil v dolini

68
Q

kaj so plusi in minusi ledeniskega reliefa

A

+turizem, hidroenergetska izraba
-ni primerno za kmetijstvo, poselitev

69
Q

kje nastane kraski relief

A

na karbontnih kamninah

70
Q

kateri je glavni proces nastajanja kraskega reliefa

A

korozija

71
Q

od cesa je odvisna korozija

A

razpokanega apnenca, prsti, podnebja

72
Q

kaj je razlika med recnim in kraskim reliefom

A

kraski nima povrsinskih rek

73
Q

razlika med kras in Kras

A

kras je tip povrsja
Kras je obmocje

74
Q

katere vrste kapnikov poznamo

A

stalagnite-tla
stalaktite-strop
stalagmate-steber

75
Q

katere povrsinske kraske pojave poznamo

A

vrtaca,delna vrtaca,krasko polje, uvala,udorna vrtaca,zlebici,skraplja,konta,prelom,ponikalnica

76
Q

kaj je vrtaca

A

kotanja skledaste oblike ki se proti dnu lijakasto zakljuci

77
Q

kaj je delna vrtaca

A

zasuta vrtaca

78
Q

kaj je uvala

A

zdruzevanje vrtac

79
Q

kaj je udorna vrtaca

A

ko se udre strop v jami

80
Q

kaj je prelom

A

ko se povrsje pogrezne

81
Q

katere podzemljske kraske pojave poznamo

A

brezna in kraske jame

82
Q

kako se siri brezno

A

voda pride v razpoke in jih siri

83
Q

kako nastanejo kraske jame

A

z recno erozijo ki jo izvaja ponikalnica

84
Q

katere vrste krasa poznamo

A

globoki, plitvi, kontaktni, visokogorski, tropski

85
Q

kako delimo kras glede na debelino apnenca

A

globoki ali popolni(vse kraske oblike)
plitvi ali nepopolni (tanjsa plast apnenca)

86
Q

katere kraske oblike najdemo v visokogorskem krasu

A

zlebici, skraplje, konta, kotlici

87
Q

kaj so zlebici

A

voda tece po nagnjenem pobocju in raztaplja apnenec, nastanejo navpicne vdolbine

88
Q

kaj so skraplje

A

voda siri razpoke

89
Q

kaj so kotlici

A

kotanje v visokogorju

90
Q

kaj so konte

A

uvale v visokogorju

91
Q

kje nastaja kontaktni kras

A

na stiku propustnih in nepropustnih kamnin
npr kraski rob-apnenec+flis

92
Q

kje najdemo tropski kras

A

na vlaznih in vrocih obmocjih

93
Q

kako nastane presihajoce jezero

A

razpoke pod povrsjem se ob mocnem dezevju napolnejo z vodo, podzemlje je ne more vec pozirati zato se razlije na povrsje

94
Q

kaj je suha dolina

A

dolina ki nima povrsinske vode

95
Q

kaj je slepa dolina

A

reka najprej tece po nepropustnih podlagi, na karbonatnih ponikne

96
Q

kaj je korAzija

A

brusenje

97
Q

kaj je deflacija

A

odnasanje

98
Q

kako nastane gobasti osamelec

A

veter dvigne pesek do 1m, vecje kose kotali
razi tla
deflacija traja dokler ne naleti na oviro
potem se zacne korazija

99
Q

kako nastanejo barhani(precne sipine)

A

veter odnasa pesek dokler ne naleti na oviro

100
Q

katera tipa obmocij poznamo glede na kolicino padavin

A

puscavsko/aridno-do250 ml
polpuscavsko/semiaridno-250-500 ml

101
Q

katere so skupne znacilnosti puscavskih reliefov

A

nesprijete kamnine
velike temp razlike
pesek
ni rastja
velike razlike z zracnem pritisku
v vseh toplotnih pasovih

102
Q

koliko suhih oz polsuhih obmocij poznamo

A

5

103
Q

opisi obmocje subtropskega visokega zracnega pritiska

A

na obeh povratnikih
npr sahara

104
Q

opisi obmocje hladnih morskih tokov

A

preprecujejo da se veter navlazi
sahara-hladen kanarski tok
namib-benguelski
atakama-humboltov

105
Q

opisi zavetrno stran gora pri puscavske reliefu

A

suh veter, ni padavin

106
Q

opisi oddaljenost morja od kopnega pri puscavskem reliefu

A

bolj oddaljeno-manj padavin, vecji vpliv kontinentalnosti
npr gobi

107
Q

opisi obmocje cloveka v puscavskem reliefu

A

dezertifikacija
lakota
sahel-sahara+savana

108
Q

katere vrste puscav poznamo

A

pescene, gruscnate/serir, skalne/hamada

109
Q

opisi pescene puscave

A

najmanj , sipine, hladni benguelski tok, glavni proces akumulacija
npr namib

110
Q

opisi gruscnate puscave oz serir

A

najbolj razsirjeno, glavni proces deflacija, veter ni odnesel vecji kosov preperine

111
Q

opisi skalne puscave oz hamada

A

ostale samo se skale, ostalo je odneslo
glavni proces je korazija

112
Q

plusi in minusi delovanja vetra v puscavah

A

-dezertifikacija-sirjenje puscav s pomocjo cloveka
-problem lakote, beguncev
+puhlica-droben sediment rumene barve, pomaga pri rodovitnosti zemlje

113
Q

katera sta glavna procesa pri obalnem reliefu, kaj pomaga

A

morska erozija in akumulacija
zraven so valovanje, plimovanje, morski tokovi

114
Q

kako nastane val

A

na odprtem morju zaradi vetra

115
Q

kako deluje morska akumulacija

A

veter prisili vodo da krozi v valu, ko pride v plitvino udari ob obalo, trga material oz izvaja abrazijo, material potem odlozi

116
Q

od cesa je odvisna moc valov

A

tipa obale, visine vala, trdote kamnin

117
Q

kako valovi dalujejo na visokih obalah

A

valovi klif spodjedajo, nastane spodmol, klif nad njem se krusi, material se nabira pod klifom, nastane abrazijska polica, zaradi valov dobi zaobljeno obliko

118
Q

kako valovi delujejo pri nizkih obalah

A

nastanejo morske kose, reke odlagajo material
ce obalna crta zavije proti notranjosti tok odnese gradivo v podaljsku svoje smeri

119
Q

kako nastanejo sipine pri nizkih obalah

A

z vetrno akumulacijo, tam kjer je velika razlika med plimo in oseko
ob plimi se morje umakne, pesek pride na povrsje, veter ga odnasa dokler ne naleti na oviro
npr atlantska obala francije

120
Q

kaj je laguna

A

ko kosa zapre zaliv

121
Q

kako locimo tipe obal

A

na visoke-erozijske ali abrazijske
nizke-akumulacijske obale

122
Q

katere visoke tipe obal poznamo

A

dalmatinski, riaski, fjordski tip

123
Q

katere nizke tipe obal poznamo

A

lijakasti, deltski, lagunski, koralni

124
Q

opisi dalmatinski tip obale

A

obala je vzporedna z slemenitvijo gorstva
razclenjena, otoki, pol otoki
+turizem,navtika
-ni primerno za gradnjo pristanisc, slaba prometna dostopnost
npr dalmacija

125
Q

opisi riaski tip obale

A

riasi-potopljeni izlivi rek v morje
obala poteka precno
boljsi za pristanisca,poselitev
npr irska

126
Q

opisi fjordski tip obale

A

fjordi
sega globje kot rias

127
Q

opisi lijakasti tip obale

A

ravninska obmocja
nastale v casu kontinentalne poledenitve
primerni za pristanicsca
npr atlantska obala francije

128
Q

opisi lagunski tip obale

A

znacilen za plitve zalive
primerno za turizem
neprimerno za pristanisca
npr obale baltika

129
Q

opisi deltasti tip obale

A

delte

130
Q

opisi koralni tip obale

A

nastane iz ogrodij koral
zelo primerno za turizem
npr koralni otoki

geografija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions