Jernej Raic - 3. letnik - Copy of Sheet3 Flashcards
Kaj so priredno zložene besedne zveze?
Zgrajene iz dveh ali več enakovrednih besed, ki so povezane z veznikoma IN ali TER, s protivnimi ali stopnjevalnimi vezniki ter veznikom ALI.
Kaj so podredno zložene besedne zveze?
Zveze zgrajene iz dveh ali več besed, od katerih ima ena vlogo jedra, druge pa jedro določajo, torej imajo vlogo določila.
Kako delimo besedne zveze glede na besede v jedru?
Samostalniške, pridebnike, glagolske, prislovne in predložne besedne zveze.
Kakšne povedi poznamo?
Enostavčne in večstavčne.
Kako je strukturirana poved?
Poved se začne z veliko začetnico in konča s končnim ločilom.
Kaj je stavek?
Je sestavljen iz besed zbranih okrog ene osebneglagolske oblike.
Kako je sestavljen stavek?
Sestavljajo ga stavčni členi (povedek, osebek, predmet, prislovno določilo.
Katera prislovna določila poznamo?
Kraja, čas, vzroka, načina.
Kakšni so lahko stavčni členi?
Goli ali zloženi (priredno, podredno).
Katere dele stavčnih členov poznamo?
Prilastek, povedkov prilastek, povedkovo določilo.
Kaj je prilastek?
Je odvečni stavčni člen, del glavnega stavčenega člena.
Kaj je povedkovo določilo?
Stoji ob pomensko nepopolnem glagolu.
Kakšne glagolske načine poznamo?
Tvornik in trpnik.
Kdo je vršilec dejanja pri tvorniku?
Vršilec dejanja je osebek.
Kdo je vršilec dejanja pri trpniku?
Vršilec dejanja je izpuščen.
Kako povezujemo povedi?
Z združevanjem in razdruževanjem.
Kdaj uporabljamo razdruževanje povedi?
Kadar so povedi zelo dolge, lahko otežujejo razumevanje in jih zato razdružimo.
Kdaj uporabljamo združevanje povedi?
Kadar je besedilo tvorjeno pretežno iz enostavčnh povedi, je to slogovno slabše, zato jih združimo.
Kaj je navezovanje?
Je način povezovanja povedi, pri katerem se podatek iz prve povedi ponovi v naslednji.
Kako lahko uporabljamo navezovanje?
Z dobesedno ponovitvijo, sopomenko, nadpomenko, podpomenko, z zaimkom, parafrazo ali z izpiščeno nanašalnico.
Katere vrste stavkov poznamo?
Dvodelni in enodelni (neglagolski, glagolski), polstavek, pristavek, besedni red.
Česa ni v polstavku?
Povedka.
Kdo opravlja vlogo povedka v polstavku?
Nedoločnik, namenilnik, deležnik, deležje, samostalnik, pridevnik.
Kaj je pristavek?
Je samostalniška besedna zveza, ki dodatno pojasnjuje besedo v stavku.
Kje vedno napišemo pridevniški prilastek v besednih zvezah?
Na levi.
Kaj je slogovno zaznamovan besedni red?
Je besedni red, kjer ne upoštevamo členitve po aktualnosti ali besednega reda v besednih zvezah.
Katere vrste povedi poznamo?
Pripovedne, vprašalne, velelne, želelne, vzklične, večstavčne.
Kakšne so lahko večstavčne povedi?
So priredno ali podredno zložene.
Kaj so vzklične povedi?
Z njimi izražamo čustveno stanje, zaključujemo jih s klicajem al vprašajem.
Kako lahko izrazimo želenost?
Želenost lahko izrazimo s členkom naj, z ekspresivno rabo veznikov ko in da, ali s pogojnikom.
Kdaj uporabimo velelne povedi?
Ko zahtevamo ali ukazujemo ostro ali čustveno prizadeto.
Kako delimo vprašalne povedi?
Vprašalne povedi delimo na dopolnjevalne povedi in odločevalne povedi.
Kako so sesravljene podredno zložene povedi?
Iz glavnega in odvisnega stavka.
Katere odvisne stanke poznamo?
Osebkov (kdo/kaj), predmetni (2-6 sklon), krajevni (kam/kje/od kod/do kod), časovni (kdaj/od kdaj/do kdaj), načinovni (kako), vzročni (zakaj), namerni (čemu/s kakšnim namenom), dopustni (kljub čemu), pogojni (pod katerim pogojem), prilastkov (kakšen/kateri/čigav) odvisnik.
