Jernej Raic - 3. letnik - Copy of Sheet3

Question 1

Kaj so priredno zložene besedne zveze?

Answer 1

Zgrajene iz dveh ali več enakovrednih besed, ki so povezane z veznikoma IN ali TER, s protivnimi ali stopnjevalnimi vezniki ter veznikom ALI.

Question 2

Kaj so podredno zložene besedne zveze?

Answer 2

Zveze zgrajene iz dveh ali več besed, od katerih ima ena vlogo jedra, druge pa jedro določajo, torej imajo vlogo določila.

Question 3

Kako delimo besedne zveze glede na besede v jedru?

Answer 3

Samostalniške, pridebnike, glagolske, prislovne in predložne besedne zveze.

Question 4

Kakšne povedi poznamo?

Answer 4

Enostavčne in večstavčne.

Question 5

Kako je strukturirana poved?

Answer 5

Poved se začne z veliko začetnico in konča s končnim ločilom.

Question 6

Kaj je stavek?

Answer 6

Je sestavljen iz besed zbranih okrog ene osebneglagolske oblike.

Question 7

Kako je sestavljen stavek?

Answer 7

Sestavljajo ga stavčni členi (povedek, osebek, predmet, prislovno določilo.

Question 8

Katera prislovna določila poznamo?

Answer 8

Kraja, čas, vzroka, načina.

Question 9

Kakšni so lahko stavčni členi?

Answer 9

Goli ali zloženi (priredno, podredno).

Question 10

Katere dele stavčnih členov poznamo?

Answer 10

Prilastek, povedkov prilastek, povedkovo določilo.

Question 11

Kaj je prilastek?

Answer 11

Je odvečni stavčni člen, del glavnega stavčenega člena.

Question 12

Kaj je povedkovo določilo?

Answer 12

Stoji ob pomensko nepopolnem glagolu.

Question 13

Kakšne glagolske načine poznamo?

Answer 13

Tvornik in trpnik.

Question 14

Kdo je vršilec dejanja pri tvorniku?

Answer 14

Vršilec dejanja je osebek.

Question 15

Kdo je vršilec dejanja pri trpniku?

Answer 15

Vršilec dejanja je izpuščen.

Question 16

Kako povezujemo povedi?

Answer 16

Z združevanjem in razdruževanjem.

Question 17

Kdaj uporabljamo razdruževanje povedi?

Answer 17

Kadar so povedi zelo dolge, lahko otežujejo razumevanje in jih zato razdružimo.

Question 18

Kdaj uporabljamo združevanje povedi?

Answer 18

Kadar je besedilo tvorjeno pretežno iz enostavčnh povedi, je to slogovno slabše, zato jih združimo.

Question 19

Kaj je navezovanje?

Answer 19

Je način povezovanja povedi, pri katerem se podatek iz prve povedi ponovi v naslednji.

Question 20

Kako lahko uporabljamo navezovanje?

Answer 20

Z dobesedno ponovitvijo, sopomenko, nadpomenko, podpomenko, z zaimkom, parafrazo ali z izpiščeno nanašalnico.

Question 21

Katere vrste stavkov poznamo?

Answer 21

Dvodelni in enodelni (neglagolski, glagolski), polstavek, pristavek, besedni red.

Question 22

Česa ni v polstavku?

Answer 22

Povedka.

Question 23

Kdo opravlja vlogo povedka v polstavku?

Answer 23

Nedoločnik, namenilnik, deležnik, deležje, samostalnik, pridevnik.

Question 24

Kaj je pristavek?

Answer 24

Je samostalniška besedna zveza, ki dodatno pojasnjuje besedo v stavku.

Question 25

Kje vedno napišemo pridevniški prilastek v besednih zvezah?

Answer 25

Na levi.

Question 26

Kaj je slogovno zaznamovan besedni red?

Answer 26

Je besedni red, kjer ne upoštevamo členitve po aktualnosti ali besednega reda v besednih zvezah.

Question 27

Katere vrste povedi poznamo?

Answer 27

Pripovedne, vprašalne, velelne, želelne, vzklične, večstavčne.

Question 28

Kakšne so lahko večstavčne povedi?

Answer 28

So priredno ali podredno zložene.

Question 29

Kaj so vzklične povedi?

Answer 29

Z njimi izražamo čustveno stanje, zaključujemo jih s klicajem al vprašajem.

Question 30

Kako lahko izrazimo želenost?

Answer 30

Želenost lahko izrazimo s členkom naj, z ekspresivno rabo veznikov ko in da, ali s pogojnikom.

Question 31

Kdaj uporabimo velelne povedi?

Answer 31

Ko zahtevamo ali ukazujemo ostro ali čustveno prizadeto.

Question 32

Kako delimo vprašalne povedi?

Answer 32

Vprašalne povedi delimo na dopolnjevalne povedi in odločevalne povedi.

Question 33

Kako so sesravljene podredno zložene povedi?

Answer 33

Iz glavnega in odvisnega stavka.

Question 34

Katere odvisne stanke poznamo?

Answer 34

Osebkov (kdo/kaj), predmetni (2-6 sklon), krajevni (kam/kje/od kod/do kod), časovni (kdaj/od kdaj/do kdaj), načinovni (kako), vzročni (zakaj), namerni (čemu/s kakšnim namenom), dopustni (kljub čemu), pogojni (pod katerim pogojem), prilastkov (kakšen/kateri/čigav) odvisnik.