Jernej Raic - 2. letnik - Sheet2

Question 1

Kaj je beseda?

Answer 1

Je zaporedje črk, ki ima dogovorjen pomen.

Question 2

Kako je dogovorjen pomen besede?

Answer 2

Pomen je dogovorjen znotraj jezikovne skupnosti.

Question 3

Kakšen pomen ima lahko beseda?

Answer 3

Poznamo enopomenke in večpomenke.

Question 4

Katere slovarske oznake/kvalifikatorje poznamo?

Answer 4

Slovnične, pomenske, terminološke, zvrstne, ekspresivne, časovne in posebne normativne.

Question 5

Kaj je SNB?

Answer 5

Dopolnjuje SSKJ z novejšimi besedami.

Question 6

Kaj je v glavi slovarskega sestavka?

Answer 6

Geslo , besedna vrsta.

Question 7

Kaj je v zaglavju slovarskega sestavka?

Answer 7

Naglas, izgovorjava, tonemski naglas.

Question 8

Kaj je v pomenskem delu slovarskega sestavka?

Answer 8

Razlaga pomena/pomenov in primer rabe, frazeološko gnezdo in terminološko gnezdo.

Question 9

Kaj vsebuje slovar?

Answer 9

Večino besed slovenskega knjižnega jezika.

Question 10

Kaj vsebujejo pravila slovenskega jezika?

Answer 10

Pravopis, glasovje, oblikoslovje, besedotvorje in zvrstnost.

Question 11

Kaj so sopomnke?

Answer 11

Besede z enakim ali zelo podobnim pomenom.

Question 12

Kaj so protipomenke?

Answer 12

Besede z nasprotnim pomenom.

Question 13

Kaj so podpomenke?

Answer 13

Besede z ožjim pomenom.

Question 14

Kaj so nadpomenke?

Answer 14

Besede s širšim pomenom.

Question 15

Kaj je besedna družina?

Answer 15

Besede z istim korenom.

Question 16

Kaj je tematsko polje?

Answer 16

Besede, ki so kakorkoli povezane z neko temo.

Question 17

Katere so domače besede?

Answer 17

Besede infoevropskega izvora, besede iz praslovanščine, besede iz zgodnje slovenščine, besede iz posnemanja naravnih glasov, besede iz že obstoječih besed.

Question 18

Katere besede so prevzete besede?

Answer 18

Izposojenke, tujke, citatne besede.

Question 19

O čem govori slovenski etimološki slovar?

Answer 19

Iz kje izvira beseda.

Question 20

Kakšne so lahko besedne zveze?

Answer 20

Proste, stalne.

Question 21

Kaj so proste besedne zveze?

Answer 21

Tvorimo jih sproti, pomen je dobeseden.

Question 22

Kakšne so stalne besedne zveze?

Answer 22

So besedne zveze, ki jih kot celoto jemljemo iz našega spomina.

Question 23

Kako delimo stalne besedne zveze?

Answer 23

Na nezaznamovane in zaznamovane.

Question 24

Kakšna besedna zveza so frazemi?

Answer 24

So zaznamovane stalne besedne zveze.

Question 25

Kaj so termini ali strokovni izrazi?

Answer 25

So del strokovnega jezika.

Question 26

Kje se uporabljajo termini?

Answer 26

Uporabljajo se na specializiranih področjih človekovega delovanja.

Question 27

Kdo definira pomen termina?

Answer 27

Pomen posameznega termina definira stroka.

Question 28

Katere besedne zveze poznamo?

Answer 28

Samostalnik, glagol, pridevnik, predlog, členek, medmet, prislov, veznik.

Question 29

Kako pregibamo besede?

Answer 29

Po spolu, stopnji, sklonu, številu, osebi, spreganju.

Question 30

Kaj poimenujemo s samostalniki?

Answer 30

Predmete, bitja, stvari, pojme.

Question 31

Katere spole samostalnikov poznamo?

Answer 31

Moški, ženski, srednji spol.

Question 32

Katere samostalniške besede poznamo?

Answer 32

Samostalnik, samostalniški zaimek, posamezni pridevniki.

Question 33

Katera števila poznamo?

Answer 33

Ednina, dvojina, množina.

Question 34

Katere sklone poznamo?

Answer 34

Imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik, orodnik.

Question 35

Katere moške sklanjatve poznamo?

Answer 35

Prva, druga, tretja moška sklanjatev.

Question 36

Katere ženske sklanjatve poznamo?

Answer 36

Prva, druga, tretja ženska sklanjatev.

Question 37

Katere srednje sklanjatve poznamo?

Answer 37

Prva srednja sklanjatev.

Question 38

Kdaj uporabljamo samostalniške zaimke?

Answer 38

Namesto samostalnikov, da jih ne ponavljamo.

Question 39

Katere samostalniške zaimke poznamo?

Answer 39

Osebne, povratno osebne, neosebne.

Question 40

Katere neosebne samostalniške zaimke poznamo?

Answer 40

Vprašalni, poljubnostni, oziralni, nikalni, nedoločni.

Question 41

Kaj poimenujemo s pridevniško besedo?

Answer 41

Lastnost, vrsto, svojino ali količino.

Question 42

Katere pridevniške besede poznamo?

Answer 42

Pridevnik, pridevniški zaimek, števnik.

Question 43

Katere pridevnike poznamo?

Answer 43

Lastnostni, vrstni, svojilni.

Question 44

Kako lahko stopnjujemo pridevniške besede?

Answer 44

Dvostopenjsko ali trostopenjsko.

Question 45

Kaj so števniki?

Answer 45

Besede, s katerimi štejemo oz. poimenujemo količino.

Question 46

Katere števnike poznamo?

Answer 46

Glavni, vrstni, ločilni, množilni.

Question 47

Kako stopnjujemo pridevnike trostopenjsko?

Answer 47

Z osnovnikom, primernikom in presežnikom.

Question 48

Kako stopnjujemo prdevnike dvostopenjsko?

Answer 48

Z osnovnikom in elativom.

Question 49

Kako sklanjamo števnike od 5 dalje?

Answer 49

Z glasovnimi končnicami ali brez končnice.

Question 50

Kaj so pridevniški zaimki?

Answer 50

So besede, s katerimi posredno poimenujemo lastnost, vrsto, svojino.

Question 51

Kakšni so lahko pridevniški zaimki?

Answer 51

Osebni in neosebni.

Question 52

Kakšni so neosebni pridevniški zaimki?

Answer 52

Vprašalni, oziralni, nikalni, kazalni, nedoločni, celostni.

Question 53

Kaj izraža povratno svojilni pridevniški zaimek?

Answer 53

Lastnino osebka.

Question 54

Kdaj uporabljamo zaimek kateri?

Answer 54

Ko se želimo izogniti nejasnosti.

Question 55

Kdaj uporabljamo zaimek čigar?

Answer 55

Za izražanje lastnine, posamezne moške osebe.

Question 56

Kaj je glagol?

Answer 56

Pregibna besedna vrsta, ki poimenuje dejanja, dogajanja, spreminjanje, stanje, obstajanje, razmerja do nečesa

Question 57

Katere lastnosti glagola poznamo?

Answer 57

Oseba, število, vezljivost, nedoločnik, glagolski čas, glagolski naklon, glagolski vid.

Question 58

Kakšen je lahko glagolski čas?

Answer 58

Sedanjik, preteklik, predpreteklik, prihodnjik.

Question 59

Kakšen je lahko glagolski naklon?

Answer 59

Povedni (pripovedujemo, sprašujemo, zanikamo), pogojni (pogoj), velevni (zahtea, ukaz, prošnja, želja).

Question 60

Kakšen je lahko glagolski vid?

Answer 60

Dovršni, nedovršni, enovidski/dvovidski.

Question 61

Ali se lahko glagolski vid menja?

Answer 61

Glagolski vid se lahko menja iz dovršnega v nedovršni in obratno.

Question 62

Katere so nepregibne besedne vrste?

Answer 62

Prislov, predlog, medmet, členek, veznik.

Question 63

Kakšen prislove poznamo?

Answer 63

Krajevne, časovne, vzročne, načinovne.

Question 64

Kakšne prislovne zaimke poznamo?

Answer 64

Vprašalne (kje, kod), oziralne (kjer, kamor), nedoločne (nekam, nekje), nikalne (kjer, nikamor), kazalne (tu, tam).

Question 65

Kdaj uporabljamo členke?

Answer 65

Ko izražamo mnenje, ko pritrjujemo, ko zanikamo in ko se povečuje stopnja prepričanja.

Question 66

Kakšni so lahko medmeti?

Answer 66

Razpoloženjski (oh oh), posnemovalni (čivk), velevni (šc).

Question 67

Katere veznike poznamo?

Answer 67

Priredne in podredne, enobesedne in večbesedne, enodelne in večdelne.

Question 68

Naštej nekaj priredni veznikov.

Answer 68

In, pa ter, a, ampak, zato, ne samo, saj, kajti, ne-ne.

Question 69

Naštej nekaj podrednih veznikov.

Answer 69

Ko, ker, da če, preden, čeprav.