IZRAŽANJE KRAJA Flashcards
Cilj
Udeleženska vloga samostalnika, ki se nanaša na kraj, ki je končna lokacija vršilca/pasivca po končanem dogodku.
Dvoročna kretnja
Odkretana z obema rokama. simetrične ali nesimetrične.
Enoročna kretnja
Odkretana z eno (glavno) roko.
Glagol premikanja
Glagol, ki se nanaša na dogodek, pri katerem se udeležencu spremeni lokacija.
Glavna roka
Tista, ki izvaja enoročne kretnje. (Za desničarje je po navadi desna. Pod določenimi pogoji lahko zamenja funkciji rok.)
Izhodišče
Udeleženska vloga samostalnika, ki se nanaša na kraj, ki je prvotna lokacija vršilca/pasivca pred začetkom dogodka.
Kraj dogajanja
V SZJ se izrazi s pomočjo samostalnika ali krajevnega prislova, ki ga odkretamo na začetku stavka, kot krajevno temo.
Krajevna tema
Kretnja, ki opredeljuje kraj dogajanja in jo odkretamo z dvignjenimi obrvmi na začetku stavka.
Krajevni stavek
V SZJ je sestavljen iz podlage (v funkciji krajevne teme), lika in klasifikatorskega glagola, ki se z njima ujema.
Kretalni prostor
Prostor izvajanja kretenj, znotraj katerega kretnje dobijo svoje lastno mesto kretanja.
Lik
Udeleženska vloga samostalnika, ki v krajevnem stavku označuje tistega, ki potrebuje umestitev v prostor.
Mežik
Označuje meje med večjimi skladenjskimi/prozodičnimi enotami. (med znakovnimi zvezami in stavki)
Nova informacija
Se v SZJ izrazi v drugem delu stavka.
Obtelesna kretnja
Kretnja, ki ima vnaprej določeno mesto kretanja ob telesu ali v povezavi s telesom.
Okoliška tema
Opredeljuje kraj, čas ali vzrok dogajanja in je odkretana z dvignjenimi obrvmi na začetku stavka.
Podlaga
Udeleženska vloga samostalnika, ki v krajevnem stavku označuje tistega, ki zamejuje prostor in s tem liku omogoča umestitev v prostor.
Pomožna roka
Roka, ki ne sodeluje pri izvajanju enoročne kretnje, med izvajanjem nesimetrične dvoročne kretnje pa se ne premika.
Pomožni ostanek
Pomožna roka, ki med kretanjem lika in podlage v krajevnem stavku ostane v obliki in položaju, ki ga je imela med kretanjem podlage.
Premor
Označuje meje med večjimi stavčnimi/prozodičnimi enotami. (znekovnimi zvezami ali stavki)
Prostorska kretnja
Kretnja, ki nima vnaprej določenega mesta kretanja na telesu ali v povezavi z njim. Mesto kretanja se ji določi vsakič na novo ali pa je odkretana v nevtralnem kretalnem prostoru.
