Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Temelji komunikologije, izpit > izpitna vprašanja 2 > Flashcards

izpitna vprašanja 2 Flashcards

1
Q

Beseda monopol na medijskem trgu opisuje ekonomsko situacijo, kjer:

A

ena medijska hiša dominira produkcijo in distribucijo v določeni medijski panogi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Dekodiranje je proces v komuniciranju, kjer:

A

prejemnik razkodira pomen/vsebino iz znakovnega sporočila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

V kategorijo govorice telesa ne sodi naslednja oblika komuniciranja:

A

tuj naglas

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Disfunkcionalne vloge v skupinskem komuniciranju imajo tisti člani skupine, ki:

A

škodijo skupini in motijo komunikacijo v skupini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Znak ima lahko različne pomene v različnih kulturah in različnih časih. Temu je tako, ker:

A

se odnosa med znakom in njegovim pomenom naučimo v specifični kulturi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Walter Lippmann, eden izmed zgodnjih ameriških medijskih teoretikov, je na začetku 20. stoletja
predvidel vlogo novinarja v družbi, katerega delo naj bo podobno:

A

znanstvenemu raziskovalcu pri zbiranju in analiziranju dejstev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

The Walt Disney Company označujemo za medijski konglomerat, ker:

A

se v lasti podjetja nahaja več različnih medijev in drugih delov kulturne industrije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Funkcija novinarjev, da nastopajo v vlogi »psa čuvaja« (watchdog) pomeni:

A

da s kritičnim poročanjem o pomembnih političnih in gospodarskih dogodkih zastopajo javne interese

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Med temeljne poklicne vrednote novinarskega sporočanja NE SPADA:

A

skrb za čim višjo branost oz. poslušanost oz. gledanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Novinarska zavezanost javnemu interesu pomeni:

A

da morajo novinarji zastopati javne interesne skupine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Obdobje intenzivne deregulacije se v medijski industriji prične v:

A

1980-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Oligopolna situacija na svetovnem medijskem trgu je posledica:

A

deregulacije in konsolidacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Ceno oglaševanja na komercialni televiziji določa:

A

gledanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ceno oglaševanja na komercialni televiziji določa:

A

gledanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katero od navedenih sprememb v razvoju komuniciranja je prvi prinesel telegraf?

A

ločitev komuniciranja od transporta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kritiki t.i. kulturnega imperializma kot njegovo najbolj negativno posledico označujejo:

A

homogenizacijo kulture

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Uporaba Pavlovega pogojnega refleksa v teorijah učinkov medijev predpostavlja, da:

A

vpliv medijev deluje po modelu dražljaj-odziv

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Če bi z modelom prednostnega tematiziranja (agenda setting) empirično proučevali TV novice, bi pravzaprav ugotavljali:

A

katerim temam v TV novicah namenijo več pozornosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Po modelu rab in zadovoljitev je občinstvo:

A

aktivno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Če bi na osnovi teoretskega modela spirale molka proučevali vpliv medijev na občinstva pred volitvami, bi pravzaprav proučevali:

A

kakšno mnenjsko okolje, ki vpliva na posameznike, ustvarjajo mediji prek svojega
programa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je šum v komunikacijskem procesu?

A

sporočilo, ki zmoti komunikacijsko razumevanje med komunikatorjema

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Po kulturni definiciji komuniciranja bi množično komuniciranje opredelili kot:

A

simbolni proces, v katerem se proizvaja in vzdržuje realnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Trend fragmentacije občinstev v sodobni medijski kulturi kaže na to, da:

A

se občinstvo vedno bolj drobi in so njeni segmenti vse ožje definirani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Situacija, kjer ima lastnik nekega časopisa v lasti še kopico drugih medijev in/ali ima svoj lastniški delež celo v drugih industrijah, je:

A

oligopolna situacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

V ABX modelu Horace Newcomb predstavi situacijo, v kateri sta udeleženca A in B prisiljena komunicirati:

A

da bi prišla do soorinetacije oz. približno podobnega odnosa do X

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Poetska oz. estetska funkcija po Jakobsonu kaže, da:

A

je sporočilo poetično prijetno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Charles S. Peirce vključi v model znaka naslednje elemente:

A

znak (oz. reprezentamen), interpretant in predmet

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

V modelu mita Rolanda Barhtesa:

A

je mit opredeljen na ravni konotacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Parajezikovni znaki so:

A

neverbalno komuniciranje, ki spremlja verbalno izražanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

S sociogramom lahko določamo:

A

pogostost in smer komunikacije v interakciji v skupini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Po Habermasu (in Kantu) je »princip publicitete«, na katerem temelji sodobno (liberalno) pojmovanje javnosti:

A

načelo doseganja čim širše objave sporočila za javnost v množičnih medijih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot:

A

srednjeveško javno reprezentiranje fevdalne oz. monarhične oblasti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Habermas v okviru modernega modela »liberalne javnosti« opredeli javno komuniciranje kot:

A

množično komuniciranje medijske organizacije s heterogenim in disperziranim občinstvom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Habermas je opredelil »refevdalizacijo javnosti« kot:

A

zaton aktivne javne participacije in depolitizacijo sodobne javnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:

A

normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Po Habermasu se je »publikum državljanov« zgodovinsko najprej oblikoval v:

A

v francoskih in angleških kavarnah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Slengovska govorica spada v:

A

spodnji jezikovni register

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Značilnost Shannonovega in Weaverjevega modela komuniciranja je:

A

enosmerni prenos sporočila od vira k cilju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Schrammov model opredeljuje proces komuniciranja kot:

A

proces ukodiranja, razkodiranja in interpretiranja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Jakobson uporabi politični slogan »I like Ike« za prikaz:

A

poetične oz. estetske funkcije

41
Q

Med temeljna načela novinarskega sporočanja med drugim spada tudi:

A

zavezanost javnemu interesu

42
Q

Katera izmed naslednjih trditev ne velja za neverbalno komuniciranje (NVK)?

A

med oblike NVK spada tudi narečno govorjenje

43
Q

V modelu mita Rolanda Barthesa:

A

je mit opredeljen na ravni konotacije

44
Q

Intrapersonalno komuniciranje je oznaka za:

A

komuniciranje s samim seboj

45
Q

Redundanca (nadmerje):

A

poveča gotovost razumevanja sporočila

46
Q

Po semiotičnih teoretskih pristopih je komuniciranje definirano kot:

A

prenašanje znakov s specifičnimi pomeni

47
Q

(2) Parajezikovni znaki so:

A

neverbalno komuniciranje, ki spremlja verbalno izražanje

48
Q

(3) Parajezikovni znaki so:

A

del neverbalne komunikacije

49
Q

Kateri izmed naslednjih primerov je primer parajezika?

A

zardevanje

50
Q

Dekodiranje je proces v komuniciranju, kjer:

A

prejemnik razkodira pomen/vsebino iz znakovnega sporočila

51
Q

Komuniciranje preko telefona spada v kategorijo:

A

medosebnega komuniciranja

52
Q

Za neverbalno komuniciranje velja, da:

A

ga prav tako kot verbalno vodijo konvencije

53
Q

Komunikacijski kod oz. koda komuniciranja je:

A

sistem znakov

54
Q

Zgodnji model medijskih učinkov imenovan model »dražljaj-odziv« oz. model »hipodermične igle« (injekcije) ugotavlja, da:

A

imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstva

55
Q

Festingerjev pojem kognitivne disonance pomeni:

A

neusklajenost različnih spoznanj in prepričanj v posameznikovi duševnosti

56
Q

Obstoj kognitivne disonance povzroča pritiske v smeri:

A

večje usklajenosti različnih spoznanj in prepričanj posameznika

57
Q

Model agenda setting (prednostno tematiziranje) pravi, da:

A

množični mediji določajo teme, ki jih občinstvo zaznava kot pomembne

58
Q

Teorija prednostnega tematiziranja (agenda-setting) govori o tem, kako:

A

mediji določajo, o čem naj mislimo

59
Q

Če bi z modelom prednostnega tematiziranja (agenda setting) empirično proučevali TV novice, bi pravzaprav ugotavljali:

A

katerim temam v TV novicah namenijo več pozornosti

60
Q

Javnost kot sfera javnega komuniciranja se v okviru Habermasovega modela »liberalne javnosti«
vmešča:

A

med civilno družbo in državo

61
Q

Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot:

A

srednjeveško javno reprezentiranje fevdalne oz. monarhične oblasti

62
Q

Po Habermasu ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:

A

normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi

63
Q

Po Habermasu se je »publikum državljanov« zgodovinsko najprej oblikoval v:

A

v francoskih in angleških kavarnah

64
Q

Habermas je opredelil »refevdalizacijo javnosti« kot:

A

podrejanje javnemu mnenju v sodobnem javnem komuniciranju prek množičnih medijev

65
Q

Refevdalizacijo moderne javnosti po Habermasu med drugim povzroči sprememba publikuma iz:

A

aktivnega subjekta javnosti v pasivni objekt komercialnih množičnih medijev

66
Q

Po Habermasu je javnost tista sfera družbenega življenja v kateri:

A

se v razpravah oblikuje javno mnenje

67
Q

Schrammov model proces komuniciranja opredeljuje:

A

z ukodiranjem, razkodiranjem in interpretiranjem

68
Q

Schramm v svojem modelu izrecno navaja, da se morajo za uspešno komuniciranje v zadostni meri:

A

prekrivati izkustvena polja udeležencev

69
Q

Slovenski RTV servis (RA SLO in TV SLO) naj bi po svojem poslanstvu bil:

A

javni servis vseh državljanov

70
Q

Kulturne študije, ki se v 60. letih 20. stoletja začnejo zoperstavljati do tedaj prevladujočemu pojmovanju medijskih učinkov, preusmerijo pozornost k proučevanju:

A

vseh tekstov in praks v kulturi, prek katerih ljudje ustvarjajo pomene in izkušajo realnost

71
Q

Noelle Neuman v modelu spirala molka (spiral of silence) dokazuje, da

A

posameznik preneha izražati svoje mnenje, če opazi, da je le-to v manjšini/
posameznik so bolj nagnjeni k izražanju svojega mnenja, če opazijo, da je le-to v večini

72
Q

Katere interese v svojem poklicnem sporočanju zastopajo novinarji in strokovnjaki za odnose z javnostmi?

A

novinarji javne interese, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa posebne interese klientov ali delodajalcev

73
Q

Denotacija se nanaša na: (kaj je fotografirano)

A

jasen in očiten pomen znaka

74
Q

Konotacija se nanaša na: (kako je fotografirano)

A

delovanje znakov v drugi vrsti signifikacije

75
Q

Westley in McLean v svojem modelu komuniciranja:

A

prikazujeta prenos sporočil o dogodkih od advokatov (oz. odnosov z javnostmi) prek
novinarjev k občinstvu

76
Q

Ben Bagdikian opozarja, da lahko kopičenje medijskega lastništva v rokah parih posameznikov in korporacij na svetu vodi v:

A

antidemokratizacijo družb

77
Q

V procesu množičnega komuniciranja dvostopenjski tok komuniciranja pomeni:

A

da mnenjski voditelji sprejeta sporočila množičnih medijev komunicirajo drugim naprej

78
Q

Laissez-faire model skupinskega komuniciranja pravi, da v skupini:

A

ni osebe ali skupine, ki bi prevzela odgovornost za odločitve

79
Q

Interakcije med posameznimi komunikacijskimi akterji v skupini opisuje:

A

sociogram

80
Q

Modeli rab in zadovoljitev (uses and gratifications) si pri raziskovanju medijskih učinkov zastavljajo naslednje vprašanje:

A

kako občinstvo uporablja medije?

81
Q

Po modelu rab in zadovoljitev (uses and gratifications) je občinstvo:

A

aktivno

82
Q

Modeli rab in zadovoljitev si pri raziskovanju medijskih učinkov zastavljajo naslednje vprašanje:

A

zakaj občinstvo uporablja medije?

83
Q

Značilnost Shannonovega in Weaverjevega modela komuniciranja je:

A

enosmerni prenos sporočila od vira k cilju

84
Q

V matematični teoriji komunikacije (Shannona in Weawer) je mera količine sporočene informacije opredeljena kot:

A

binarni logaritem števila alternativ, izmed katerih je bila napravljena sporočena selekcija

85
Q

V modelu mita Rolanda Barhtesa:

A

je mit opredeljen na ravni konotacije

86
Q

Ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:

A

normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi

87
Q

Aschev eksperiment je pokazal, da:

A

da se novi člani skupine podredijo mnenju starih članov skupine

88
Q

Eno izmed prvih pomembnih študij politične propagande v medijih je leta 1927 objavil:

A

Harold Lasswell

89
Q

Največja pomanjkljivost metode eksperimenta je, da:

A

da ne upošteva konteksta v katerem se vrši interpretacija medijskega sporočila

90
Q

S pomočjo telemetrije pridobivamo podatke o:

A

gledanosti medijskih vsebin

91
Q

S pomočjo analize besedil:

A

kvantitativno analiziramo medijska sporočila

92
Q

S pomočjo analize teksta:

A

analiziramo vse semiotske prakse in pojave

93
Q

Organizacijsko komuniciranje pomeni:

A

komuniciranje v organizaciji (interno – formalno/neformalno) in komuniciranje organizacije (eksterno – oglaševanje)

94
Q

Manca Košir pri analizi novinarskega diskurza loči med med:

A

informativno (novice, poročilo) in interpretativno zvrstjo (komentarji, strokovni članki)

95
Q

Po McQuailu so raziskave novinarskega samorazumevanja pokazale na 3 ključne novinarske vloge, med katerimi je tudi:

A

preiskovalni novinar, interpret (pes čuvaj); nevtralni razširjevalec informacij; aktiven, angažiran novinar

96
Q

Za deregulacijo, ki je od 1980-ih zaznamovala medijsko zakonodajo, velja:

A

da je omogočila lažje prevzeme in je privedla do oligopolov

97
Q

Beseda oligopol opisuje ekonomsko situacijo, kjer:

A

medijske korporacije svobodno tekmujejo za medijska občinstva

98
Q

Oligopolna situacija na svetovnem medijskem trgu je posledica:

A

deregulacije in konsolidacije

Temelji komunikologije, izpit (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions