Izpitna vprašanja Flashcards
Kdaj se začne misel o prevajanju/tolmačenju?
Ideja o prevajanju oziroma tolmačenju se je začela v 3. tisočletju pr. n. št. na območju današnjega Iraka v dolini med rekama Evfrat in Tigris. Sumerci, ki so takrat poseljevali to območje so leta 5000 pr. n. št. razvili prvo pisavo klinopis (ime je dobila po paličici, s katero so vrezovali znake). V obdobju Sumercev sta se tudi začeli leksikografija in prevajalstvo. Tolmači so v tistem času bili predvsem trgovci, obrtniki in uradniki.
Razložite legendo o starodavnem Babilonu in razložite “confusio lingarum.”
Legenda o starem Babilonu je vzeta iz 1. Mojzesove knjige Stare zaveze Biblije in govori o tem, kako so nekoč vsi ljudje govorili en jezik. Kasneje so zgradili mesto in se nato odločili, da bodo zgradili tudi stolp, ki bo segel do neba. Bogu to ni bilo všeč in jim je zaradi tega zamešal jezike, da se niso mogli več sporazumevati in posledično so opustili gradnjo stolpa.
S tem so se začele jezikovne komunikacijske ovire ter potreba po prevajalcih in tolmačih.
Confusio linguarum se nanaša na to, da je bog temu ljudstvu zamešal jezike in se tako niso več mogli sporazumevati med seboj.
Prazgodovina prevajanja/tolmačenja
Govorimo predvsem o obdobju božje besede. Prevajali so filozofi, teologi, humanisti in retoriki Najpomembnejši prevajalci in njihovi prevodi (dela) so: Anakronik (prevod Homerjeve Odiseje), Cicero (prevajal je kot orator in ne kot prevajalec/tolmač); Horacij – estetsko, pomenljivo in izvirno besedilo; Hieronim – Vulgata. Pomembni so Sumerci, Egipčani, Grki in Rimljani. Pomembna je vloga Aleksandrijske knjižnice
Pomen in vloga Aleksandrijske knjižnice za razvoj civilizacije in prevajanja.
Aleksandrijska knjižnica je veljala za kulturno in intelektualno središče sveta. Bila je pomembno stičišče kultur, ker je bila Aleksandrija glavno pristanišče v tistem obdobju in je posledično skozi njo potovalo veliko število ljudi različnih narodnosti, kultur. Omogočila je ohranitev in razvoj znanosti (delovala je tudi kot znanstveni inštitut). Za prevajalstvo je knjižnica pomembna iz vidika nastajanja prvih prevodov.
Razložite in prevedite rek “Verba volant, scripta manet!”
“Rečeno odleti, napisano ostane.” To je Caius Titus izrekel rimskemu senatu pri čemer je želel izpostaviti minljivost verbalne komunikacije. Izrečene besede se lahko kmalu pozabijo, medtem ko to, kar je zapisano ostane enako in se lahko na to zanesemo. Rek se pogosto uporablja v kontekstu dogovorov, ki so, če so zapisani, močnejši.
Poklic prevajalca skozi stoletja.
Prvi tolmači se pojavijo v Mezopotamiji, 3 tisoč.pr. n. št. Učenje tujih jezikov je bilo v starih civilizacijah ponižujoče, saj so druge jezike videli kot manj vredne, a so zaradi trgovskih, vojaških in osvajalskih interesov vendarle morali komunicirati s tujimi kulturami. Pomembno vlogo so tukaj igrali dragomani – ti so bili cenjeni. V Starem Egiptu so kljub tem pogledom tolmači celo smeli stati ob Faraonu. Grki zaradi teh pogledov niso kulture prevajalca – pri njih so prevajalci bili sužnji. Tudi prevajalci v Aleksandrijski knjižnici so bili sužnji. V Rimu so prevajali vojaki in sužnji – ni bilo cenjeno delo. V prevajalski šoli v Toledu so prevajali učenjaki, tam so bili cenjeni. Grki poudarjajo božansko, ne intelektualno, vlogo prevajalcev. V srednjem veku poklic prevajalca postane nevaren – prevajanje v ljudski jezik je bilo označeno kot heretično dejanje. Položaj se poslabša v obdobju reformacije. Prevajali so visoko izobraženi ljudje višjih slojev, saj nižji sloji niso bili niti pismeni. V romantiki in klasicizmu je položaj vedno bolj varen – Imajo svobodo, so cenjeni deležni kritike, počasi postaja ustaljena znanost s 1. uradno prevajalsko teorijo Schleimacherja.
Kako se je v zgodovini spreminjal družbeni status prevajalca/tolmača?
Prvi tolmači se pojavijo v Mezopotamiji, 3 tisoč.pr. n. št. Učenje tujih jezikov je bilo v starih civilizacijah ponižujoče, saj so druge jezike videli kot manj vredne, a so zaradi trgovskih, vojaških in osvajalskih interesov vendarle morali komunicirati s tujimi kulturami. Pomembno vlogo so tukaj igrali dragomani – ti so bili cenjeni. V Starem Egiptu so kljub tem pogledom tolmači celo smeli stati ob Faraonu. Grki zaradi teh pogledov niso kulture prevajalca – pri njih so prevajalci bili sužnji. Tudi prevajalci v Aleksandrijski knjižnici so bili sužnji. V Rimu so prevajali vojaki in sužnji – ni bilo cenjeno delo. V prevajalski šoli v Toledu so prevajali učenjaki, tam so bili cenjeni. Grki poudarjajo božansko, ne intelektualno, vlogo prevajalcev. V srednjem veku poklic prevajalca postane nevaren – prevajanje v ljudski jezik je bilo označeno kot heretično dejanje. Položaj se poslabša v obdobju reformacije. Prevajali so visoko izobraženi ljudje višjih slojev, saj nižji sloji niso bili niti pismeni. V romantiki in klasicizmu je položaj vedno bolj varen – Imajo svobodo, so cenjeni deležni kritike, počasi postaja ustaljena znanost s 1. uradno prevajalsko teorijo Schleimacherja.
Kdo so bili dragomani?
Dragomani so bili predvsem tolmači, prevajalci in pa tudi vodniki, pogajalci in diplomati. Spadajo med najstarejše prevajalce. Dejavni so bili predvsem med Hetiti in Sumerci. Tem civilizacijam se je zdelo učenje drugih jezikov ponižujoče, ker so svoje jezike dojemali kot večvredne, ampak so zaradi trgovskih, vojaških in osvajalskih interesov morali stopiti v stik z drugimi kulturami in takrat so za medsebojno komunikacijo uporabili dragomane.
Navedite značilnosti prevajalstva v antičnem obdobju.
Prevajanje je bilo pomensko. Znan je Cicerov rek “Prevajal sem kot orator in ne kot prevajalec,” s čimer je želel poudariti, da je prevedel besedila tako, da je ohranil iste misli z njihovo obliko in figurami. Večina ljudi je v antičnem obdobju na tuje jezike gledalo ponižujoče in so skozi prevode skušali predvsem dokazati superiornost lastnih jezikov (npr. rimski prevodi Grkov).
Hieronim kot zaščitnik prevajalcev in pomen njegovih prevodov.
Hieronim je bil duhovnik, učenjak, poliglot in prevajalec, ki je najbolj znan po tem, da je po naročilu papeža Damasusa I. na novo prevedel novo zavezo, ki je pozneje postala znana kot Vulgata (“splošno znan”) in je močno vplivala na oblikovanje evropske in krščanske kulture. Ni prevajal besedo za besedo, ampak pomensko. Pri svojem delu se je srečeval z enakimi težavami kot jih imajo prevajalci danes: neenakost jezikovnih sistemov, idiomi, metafore, semantična ambivalentnost.
Prevajalci v Antiki (Cicero, Horacij, Andronik)
Prevajali so svobodno in pomensko. Pogled na prevajanje najbolje izraža Cicero, ki poudarja, da prevaja kot govorec in ne kot tolmač, ter da prevaja ideje ne pa besede. Cicero je poleg tega, da je prevajalec tudi rimski državnik, govornik in filozof. Andronik je bil grški suženj, ki je napisal prvi prevod Homerjeve Odiseje. Kot je bilo v tem obdobju značilno je delo poljubno krajšal, daljšal, komentiral in razlagal (ti. izboljševal) – ta značilnost se imenuje acumulatio. Tudi pesnik Horacij je prevajal (Pismo o pesništvu), poudarja je pomen estetičnega, pomenljivega in izvirnega besedila (kot prevod) v ciljnem jeziku.
Zakaj je Cicero pomemben za sodobno prevodoslovje in kako razume prevajanje?
Pomemben je zaradi svojega spisa s področja prevajanja – Najboljša vrsta govornikov. V spisu razloži, da prevajanje razume kot izobraževanje govorca ter zagovarja pomensko prevajanje. Govori, da prevaja kot govorec, ne kot tolmač. Želi podati ideje, ne besede. Njegova teorija je ključnega pomena za prevajalsko zgodovino, saj so se na njegove besede kasneje sklicevali drugi prevajalci, kot je Hieronim.
Pomen prevajalske šole v Toledu.
Prevajalska šola je delovala kot stičišče kultur, narodov in jezikov. V Toledu se je predvsem zaradi prevajalcev, zbralo, ohranilo in prevedlo veliko število del. Prvič se razvije prava kultura prevajanja, ki je tudi finančno podprta. Gre za uspešno medjezikovno in kulturno sodelovanje ter sporazumevanje. Prevodi v ljudem znane jezike. Delovanje prevajalskega centra (šole) je razdeljeno na dve obdobji; v prvem obdobju je bil ciljni jezik latinščina in v drugem kastiljščina oz. španščina.
Srednji vek – komunikacijska kultura zahodnoevropske civilizacije.
Gre za obdobje nepismenosti, cenzure, moč cerkve, prevlado latinščine kot lingue france. Samostani so bili centri znanja. Teologija je bila pomembnejša od vseh ostalih znanosti, ki pa je bila za povprečnega človeka nedostopna, saj so bile knjige predrage, da bi jih ljudje lahko kupili. Kleriki so širili krščansko kulturo, vsa literatura, s katero se niso strinjali pa je bila prepovedana. Latinščina je prevladovala kot “božji jezik.”
Značilnosti prevajanja v srednjem veku.
Pride do radikalnega zasuka k dobesednemu prevajanju, saj se prevaja predvsem krščansko, religiozno in versko literaturo. Ostalo je bilo prepovedano. Ciljni jezik je bil latinščina, spremembe božje besede pa nedovoljene.
Srednjeveška cenzura – kampanja zatiranja misli (Index librorum prohibitorum).
Večina ljudi je bila v tem času nepismenih. Vsa dela v ljudskih jezikih ter besedila t.i. heretičnih tem (posvetne vsebine) so bila na seznamu prepovedanih del. Na ta način so želeli preprečiti širjenje znanja, ki ni prihajajo iz samostanov (cenzura). Vse posvetne knjige so sežigali, vsa besedila so pregledali, preden so bila objavljena. Cenzura se je prav tako dogajala na področju likovne umetnosti (akti so bili prekriti s figovimi listi). Leta 1695 je bil zakon o nadzoru tiska odpravljen.
Erazem Rotterdamski – humanist, filozof, jezikoslovec in prevajalec.
Erazem Rotterdamski je bil humanist, ki je s svojim delom Hvalnica norosti z ironijo kritiziral celotno cerkev ter klerikalno vodenje države. Ni nasprotoval veri pač pa praznoverju ter cenzuri, ki jo je cerkev spodbujala. Njegovo delo se je znašlo na seznamu prepovedane literature. To delo je bilo tudi povod za kasnejšo Luthrovo reformacijo.
Etienne Dolet in njegov pomen za prevajanje.
Francoski humanist, učenjak, prevajalec in tiskar. Znan je po svojem prepirljivem, včasih celo vulgarnem in nasilnem značaju, ki ga je uporabil predvsem za nasprotovanje cerkvi. Pisal je v ljudskem jeziku in širil antiklerikalizem, zaradi česar je bil večkrat v zaporu, na koncu pa so ga sežgali na grmadi. Za prevajalce je pomemben zaradi svoje teorije o prevajalstvu, v kateri poudarja razumevanje izvirnega besedila, znanje obeh jezikov (izvornega in ciljnega), izogibanje dobesednemu prevajanju, uporaba jezikovnih oblik, ki so v splošni rabi in slogovno ustrezno.
Prevajalci kot heretiki.
Na navadne prevajalce, ki so prevajali v ljudske jezike, se je gledalo kot na heretike. Njihovi prevodi so bili na seznamih prepovedanih del, sebe pa so s prevajanjem izpostavili nevarnosti. Etienne Dolet je bil za pisanje v ljudskem jeziku ter heretične trditve – kritiko cerkve – zažgan na grmadi. Njihove knjige so sežgali.
Obdobje reformacije in pomen Martina Luthra.
Za začetek reformacije se smatra 95 tez Martina Luthra na vratih wittenberške cerkve. V tem obdobju se je prevajalo predvsem teološka besedila s poudarkom na Svetem pismu (Luthrov prevod v nemščino), ker je bila tendenca, da ga naj bi verniki brali sami, na ta način pa so tudi poskušali približati vero ljudem. Spremenil se je odnos do jezika in posledično do prevajanja, čeprav se je ne teološka besedila še vedno smatralo za heretična. Začetki prevajanja in tiskanja knjig.
