Izpitna vprašanja Flashcards

1
Q

V ABX modelu Horace Newcomb predstavi situacijo, v kateri sta udeleženca A in B prisiljena komunicirati:

A

da bi prišla do soorinetacije oz. približno podobnega odnosa do X.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med posredujočimi dejavniki navedel tudi

A

selektivne procese

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Označevalec za Saussureja pomeni

A

fizično razsežnost znaka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Habermas v okviru modernega modela »liberalne javnosti« opredeli javno komuniciranje kot

A

množično komuniciranje medijske organizacije s heterogenim in disperziranim občinstvom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je Charles Wright navedel med 4 osnovnimi funkcijami množičnih medijev?

A

Nadzorovanje okolja, korelacija, socializacija, razvedrilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

V procesu množičnega komuniciranja dvostopenjski tok komuniciranja pomeni:

A

da mnenjski voditelji sprejeta sporočila množičnih medijev komunicirajo drugim naprej.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

DeFleurov model množičnih medijev ima kot enega osrednjih elementov

A

okus občinstva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj ima DeFleurov model množičnih medijev kot zunanji in notranji pogoj ohranjanja množičnih medijev?

A

notranji: finančni pogoj uspešnega poslovanja komercialnih medijev, zunanji: upoštevanje zunanjih družbenih in kulturnih pogojev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Schrammov model proces komuniciranja opredeljuje kot:

A

ukodiranje, razkodiranje in interpretiranje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kurt Lewin je vplejal pojem

A

vratarstva (odbirateljstva).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Saussurjev model znaka se sestoji iz

A

označevalca in označenca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Označenec za Sausserja pomeni

A

mentalni koncept.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Vsebino oziroma pomen znaka Sausser poimenuje z izrazom

A

označenec.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Charles S. Peirce v osnovni trodelni klasifikaciji kot vrsto znaka navaja

A

ikono, simbol in indeks/indic

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Charles S. Peirce v osnovni trodelni opredelitvi znaka loči med

A

znakom (oz. reprezentamnom), interpretantom in predmetom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Westley in McLean v svojem modelu komuniciranja prikazujeta

A

prenos sporočil o dogodkih od advokatov prek novinarjev k občinstvu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Značilnost Shannovega in Weaverjevega modela sporočanja je

A

enosmerni prenos sporočila od vira k cilju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Klapper (teorija minimalnih učinkov) med posredujočimi dejavniki [na spremembo mnenja] navaja

A

selektivne procese, članstvo v skupinah ter mnenjsko vodstvo in dvostopenjski tok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Klapper (teorija minimalnih učinkov) med možnimi učinki medijev [na mnenje] navaja

A

spreobrnitev dispozicije, manjšo spremembo mnenja ali okrepitev oz stalnost mnenja.

20
Q

Jakobsonova metajezikovna funkcija se nanaša na

A

identificiranje oz razlago rabljene kode

21
Q

Jakobsonova referencialna funkcija se nanaša na

A

usmeritev na resničnost pri komuniciranju o dogodkih v objektivnem svetu

22
Q

Po Habermasu (in Kantu) je »princip publicitete«, na katerem temelji sodobno (liberalno) pojmovanje javnosti

A

načelo nadzora javnosti nad izvajanjem oblasti.

23
Q

Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot

A

srednjeveško javno reprezentiranje fevdalne oz. monarhične oblasti.

24
Q

Habermas v okviru modernega modela »liberalne javnosti« opredeli javno komuniciranje kot

A

množično komuniciranje medijske organizacije s heterogenim in disperziranim občinstvom.

25
Q

Habermas je opredelil »refevdalizacijo javnosti« kot

A

podrejanje javnemu mnenju v sodobnem javnem komuniciranju prek množičnih medijev.

26
Q

Javnost kot sfera javnega komuniciranja se v okviru Habermasovega modela »liberalne javnosti« vmešča

A

med civilno družbo in državo.

27
Q

Po Habermasu ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja

A

normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmi.

28
Q

Odločilni dogodek za razvoj sodobne javnosti je

A

vpis temeljnih človekovih pravic v preambulo prve francoske republikanske ustave.

29
Q

Aschev eksperiment je pokazal, da

A

se novi člani skupine podredijo mnenju starih članov skupine

30
Q

Eno izmed prvih pomembnih študij politične propagande v medijih je leta 1927 objavil

A

Harold Laswell

31
Q

Največja pomanjkljivost metode eksperimenta je, da

A

da ne upošteva konteksta, v katerem se vrši interpretacija medijskega sporočila.

32
Q

S pomočjo telemetrije pridobivamo podatke o

A

gledanosti medijskih vsebin.

33
Q

S pomočjo analize besedil

A

kvantitativno analiziramo medijska sporočila

34
Q

S pomočjo analize teksta

A

analiziramo vse semiotske prakse in pojave.

35
Q

Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med možnimi učinki medijev navedel tudi

A

nadzor nad občinstvom

36
Q

Po kulturni definiciji komuniciranja bi množično komuniciranje opredelili kot

A

simbolni proces, v katerem se proizvaja in vzdržuje realnost.

37
Q

Po modelu rab in zadovoljitev je občinstvo

A

aktivno

38
Q

Walter Lippmann, eden izmed zgodnjih ameriških medijskih teoretikov, je na začetku 20. stoletja predvidel vlogo novinarja v družbi, katerega delo naj bo podobno

A

znanstvenemu raziskovalcu pri zbiranju in analiziranju dejstev.

39
Q

Teorija o globokih strukturah v človeških možganih Noama Chomskyja pravi, da so te strukture

A

prirojene sposobnosti za učenje govora.

40
Q

Konotacija se nanaša na

A

delovanje znakov v drugi vrsti signifikacije.

41
Q

Denotacije se nanaša na

A

jasen in očiten pomen znaka

42
Q

V kulturnih študijah se za proučevanje medijev v nasprotju z dominantno tradicijo uveljavi predvsem metoda

A

tekstualne analize.

43
Q

V prvi, najzgodnejši fazi so raziskovalci medijskih učinkov ugotavljali, da

A

imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstva.

44
Q

Po Jamesu Grunigu so odnosi z javnostmi

A

upravljalska funkcija komuniciranja organizacije z njenimi javnostmi.

45
Q

Po McQuailu so raziskave novinarskega samorazumevanja pokazale na 3 ključne novinarske vloge, med katerimi je tudi

A

b. preiskovalni novinar, interpret (pes čuvaj)
c. nevtralni razširjevalec informacij
d. aktiven, angažiran novinar

46
Q

V matematični teoriji komunikacije (Shannona in Weawer) je mera količine sporočene informacije opredeljena kot

A

binarni logaritem števila alternativ, izmed katerih je bila napravljena sporočena selekcija.