Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH > IZPIT > Flashcards

IZPIT Flashcards

1
Q

Kaj je zgodovina izobraževanje odraslih?

A

Zgodovina izobraževanja odraslih se ukvarja z analizo obstoječega izobraževanja v svetu (obča ZI), v družbi, v državi, v narodu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Naloge izobraževanja odraslih

A
  1. Raziskuje pretekli razvoj človeške družbe z vidika vzgoje in izobraževanja odraslih, 2. Ugotavlja medsebojne povezave med vzroki in posledicami ter jih interpretira. 3. Anlizira posamezne dogodke z vidika vzgoje in izobreževanja odraslih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Cilji izobraževanja odraslih

A
  • ugotoviti, kako se je izobraževanje odraslih razvijalo v različnih časovnih obdobjih. - opredeliti različne institucije (formalno, neformalno) - ugotoviti kateri posamezniki ali skupina ljudi se je ukvarjala z izobraževanjem odraslih - katera gibanja so izvajala izobraževanja odraslih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Splošne značilnosti prazgodovine izobraževanja odraslih

A

Prilagajanje zunanjim silam, sposobnost učenja za preživetje, posredovanje izkušenj, enolično življenje, večgeneracijska družina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

OBDOBJA PRAZGODOVINE

A

Starejši paleolitik (najstarejše obdobje, 1 miljon let nazaj) Srednji paleolitik Mlajši paleolitik Neolitik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Starejši paleolitik - kako ga prepoznamo in kaj je dokaz za to obdobje?

A

Po slikah, orodjih (1. orodje =kremenjak); univerzalno orodje, enostransko obdelan kremenjak, uporaba oglja. začetek človeške govorice ( kretnje in glasovi), počasnost spreminjanjav izdelavi orodja, nespremenjena uporaba govora je trajala skoraj četrt stoletja. Bila je slaba govorna komunikacija –> ni bilo pravega načinain oblik zbiranja informacij. Prve oblike učenja človeka: prilagajanje in posnemanje, “naravno učenje” (ne pozna učiteljev).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Značilnosti srednjega paleolitika

A

Začetek izdelave standardnega orodja, izpopolnjen govor (postane sredstvo komunikacije), “naravno učenje”, pojav posameznikov “učiteljev” - najstarejši izkušeni člani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Značilnosti mlajšega paleolitika

A

Prvič so izdelali orodje za izdelovanje drugega orodja, izoblikuje se človeški govor (abstraktni pojmi), pojav začetkov plesa, petja, epskih zgodb, učitelji so najbolj ugledni člani skupnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Značilnosti obdobja neolitika

A

-Začne se delitev na fizično in umsko delo -enakost v vzgoji je izginjala (začetki razredne vzgoje) - učitelji so posredniki novih znanj - razvija se inderektivno učenje (občasni učitelji so učili in poučevali) - inderektivno učenje kmalu ne zadošča več, začenja se šolsko učenje –> ponavljanje, vadenje, preverjanje. postavljeni so temelji za organizacijo šole.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

V čem je razlika med naravnim učenjem in šolskim učenjem

A

Pri naravnem učenjem se razvija radovednost, veoželjnost, učenje je potekalo skozi življenje, zabavo, delo. Ni bilo zavestno in ciljno naravnano. Šolsko učenje - postopki učenja (ponavljanje, vadenje, preverjenje), postavljeni so temelji za organizacijo šole (didaktična oblika, metoda učenja, poučevanje in delitev snovi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

OPIŠITE ZNAČILNOSTI GRČIJE

A

Deljena na majhne države, polise. Najstarejši deli: Homerjeva epa. SOFISTI - učitelji govorništva, bili so pedagogi, glavno opravilo: vzgajati ljudi, CILJ. opremeti posameznika na državljansko kariero, o vsaki stvari je mogoče razpravljati za in proti. Protagora PROTAGONISTI: Sokrat, Platon, Aristotel HELENIZEM: razvoj filozofije na grških tleh preden se ne seli v Rim.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Sokrat - značilnosti

A

Predmet vzgoje je človek, učenje je le predbujanje spomina, vzgajal je vse ljudi k državni kreposti, vzgajal je ljudi, da ne smejo delati krivice, postavil je temelje etike kot znanosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kakšna je bila Platonova vzgoje in izobraževanje ter andragoški nazori?

A
  • za svoja predavanja ni zahteval plačila, izobraževanje ni potekalo v strogi obliki - dela v obliki dialoga v sokratskem slogu -raziskoval je pojem vrline, znanja - 2 ločena svetova: svet idej in svet minljivih stvari - Najvišja ideja: ideja dobrega, -Država in Zakoni -enakopravnost spolov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšna je bila Aristotelova vzgoja in izobraževanje ter andragoški nazori?

A

LIKEON –> med sprehodi po parkih se je s svojimi učenci pogovarjal, diskutiral in razpravljal. Postavil je temelj visokošolskega izobraževanja. -zagovornik encikličnega izobraževanja - pomembna mu je bila komunikacijska klima med učenic - učitelji -vzgajal je mladino in odrasle -Izkustvo - menil je, da naše spoznanje temeljina izkustvu in na vsakdanjem opazovanju -Končni smoter=najvišje dobro (k temu je usmerjeno vso človeško hotenje in vsa njegova dejanja - srečnost= -SREČNOST: je v razumskem delovanju v skladu z vrlino, ki traja vse življenje; je trajana, dejavnost, ki je stanovitna in v skladu z vrlino; da se jo privzgoji z vajo in trudom. - učenje in izobraževanje =užitek; zagovarjač zaokroženo (enciklično) izobraževanje sestavljeno iz svobodnih umetnosti, pomembna komunikacijska klima, užitek naredi človeku dejavnost popolno. -Vzgoja skozi vse življenje: kar se naučimo v mladosti moramo kasneje dopolnjevati, vzgoja je tudi stvar države -Izbor učiteljev: učitelj mora imeti dovolj znanja in izkušenj, učitelj mora učiti po zakonih, da izoblikuje take lastnosti pri učencih kot narekuje zakon.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Posebnosti izobraževanja odraslih v Aleksandriji

A

V aleksandriji se je začelo eksperimentiranje, opazovanje, sistematično zbiranje podatkov, ponavljanje plodnih naravoslovnih hipotez. Znanstveniki so raziskovali naslednje znanosti: Evklida, Arhimed, Hiparha, Evklia. Grška amika je postala last vsega človeštva, njena filozofija pa se je približala potrebam vsakdanjega življenja: etični problema, problemi dobrega in zla.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Katere štiri smeri so se razvijale v helenistični filozofiji?

A

Stoiška filozofija, stoicizem –> Zenon, ki je učil na atenskem trgu v pisani veži, učenci so bili stioki, učil je modrosti (Dober človek je hkrati tudi moder). Skepticizem ali pironizem –> Elidski, ustanovil šolo skeptikov, nasprotoval stioški filozofiji (nasprotoval vsakemu dogmatizmu), bili so veliko bolj realni Epikureizem –> Epikur, na svojem vrtu zbiral odrasle učence, filozofe, filozofijo je delil na logiko, fiziko in etiko. Ukvarjal se je s problemom resnice, najvišja dobrina je prijateljstvo. Novoplatonizem - zadnja heleniška filozofska šola (konec grške filozofije). Plotin - obnovil Platonovo filozofijo, vplival na ravoj krščanske filozofije, njegova etika je ključ za razumevanja Patona in del nemške klasične filozofije. Konec helenistične filozofije pomeni hkrati tudi prevlado krščanske filozofije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Prve oblike krščanskega šolanja za odrasle

A

KATEHUMENI: - prve odrasle šole za odrasle v Aleksandriji -odrasli so se pripravljali na sprejem krščanske vere - učitelji so se imenovali kateheti -pouk se je imenoval kateheza KATEHETSKE ŠOLE (tipične andragoške) - nastale za izobraževanje katehetov, učiteljev -prvič se omenja samoizobraževanje učiteljev (izobraževati sami) -najvišji vzgojni smoter je razviti posamezniku krščansko modrost, bogoslužnost, in bogaboječnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Značilnosti Rima

A
  • do 6. stol pr n št - v Rimy radovni odnosu -od 6. stol pr -1 stol pr n št - republika -od 30. leta pr. n. št. - 476 n. št. - cesarstvo Trg delovne sile je bil proti koncu republike dokaj določen. v obdobju cesarstva je bil izdelan zakon, ki je določal vezanost na poklic (tisto kar je bil oče, je moral biti sin). V Rimu se najprej uveljavi stoiška filozofija: SENEKA: individualnost posameznika ugotoviti pred izobraževanjem, najpomembnejša vrlina = človekoljubje, razvija rimsko edukativno misel, zahteva raziskovanje VERGIL: pomen individualnosti izobraževanja, prvič se pojavi teorija izobraževanja odraslih, saj odkrije individualnost učenca, odraslega MARK AVRELIJ: človek je rojen za ta svet in življenje v skupnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Eklekticizem (pojav rimske filozofije)

A

CICERON -razvil spoznavno teorijo -opiral se je na rimsko mitologijo -dober terminolog in razširjevalec grške filozofije -priporočal je upoštevanje individualnosti izobraženca -jasno ločuje med poklici: uglednimi (zdravnik, gradbenik), manj uglednimi (rokodelci, kuharji) in zaničevalnimi (plesalci, ribiči)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Skepticizem (v rimski filozofiji)

A

Največ zagovornikov je bilo med zdrvniki, ki so se držali lastne izkušnje in ne dogmatičnih trditev. SEKST EMPIRIK Mark Fabij Kvintilijan: -znan pedagoški teoretik -prvi državni profesor - andragog - priprava kandidatov za uredniško karirero -v ospredju je človek, razvoj njegove osebnosti - pomen splošne izobrazbe - odsotnost telesnih kazni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Splošno o vzgoji in izobraževanju v Rimu

A
  1. Novost je nastanek javnega šolstva (poleg elementarnega za množice podlastnikov): -srednjega (gramatične šole) -Višjega (govorniške -retorske šole) -visokega (visoke državne šole: poučevali medicino, filozofijo, govorništvo in pravo) 2. Nastanek prvih šolskih knjig 3. Nastanek učnega načrta 4. Slabost takratne vzgoje in izobraževanja: omejitev nadaljnega izobraževanja le na vodilne sloje prebivalstva 5. izobraževanje odraslih je bilo v Rimu spoznamo kot pomemben dejavnik družbenega razvoja 6. V Rimu je bilo dokončno konec enotne vzgoje za vso populacijo, razvile so se različne vsebine in cilji, glede na posamezne družbene sloje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Splošno o izobraževanju odraslih v zgodnjem srednjem veku

A
  • celotno šolstvo je prišlo v cerkvene roke - izobraževalne naloge so dvojne (Cerkev potrebuje sposobne misijonarje, država potrebuje sposobnih fevdalnikov iz domačega plemenstva) -duhovnik je poklicni vzgojitelj in učitelj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Začetki zgodnje srednjeveškega izobraževanja

A

AMBROZIJ: -zasluge v upravi in urejanju odnosov med državo in cerkvijo HIERONIM: - najvplivnejši učenjak tedanje dobe, vplival na razvoj mejništva, prevedel bibilijo v latinščino. AVRELIJ AVGUŠTIN: Katoliška filozofija in edukacija sv. Avguština Vzgoja in izobraževanje ter šole sv. Avguština Živel na prelomu med antiko in srednjim vekom, močna dvojnost. Bil je zakonodajalec. V njegovih delih in naukih je dozorela katoliška filozofija, edukacija. Kar je bilo dobrega pri filozofiji je preneseč v krščanstvo (oprijel se je platonizma in novoplatonizma - pustilo trajne sledove v krščanski filozofiji). Avguštin je poudarjal pomen grške filozofije za razumevanje krščanske vere. Prizadeval se je za skladnost med svetopisemski nazori in dediščino Platonove šole. Dva pojava pomembna za razvoj srednjeveške filozofije: 1. Razvoj meništva 2. Utrjevanje avtoritete papeštva BENEDIKT (razvoj meništva): ustanovil samostan na Monte Cassinu, Benediktova pravila vplivala na vzgojo in izobraževanja menihov po vsej zahodni Evropi Boecij: pisal razprave o glasbi, aritmetiki in geometriji, enciklopedična pridelava kvadrilija za šole KARL VELIKI IN ALKUIN

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Karl Veliki

A

Katoliški izobraževalni program: -nastal zaradi splošnega propadanja kulture in civilizacije -izročila antične kulture so se ohranjala naprej (samostani) - Cerkev je ponovno začela ustanavljati in voditi šole s svojimi kodi -nova filozofija - sholastična filozofija Karl Veliki je širil krščanstvo z vojaškimi osvajanji. Ustanovil posebne šole - Shollae (šole za odrasle), pripravljalne šole za izobraževanje duhovniškega naraščaja, ustanovil nižje županijske šole. ustanovil tudi dvorne šole: za kraljeve rodbine, poudarek na individualnem pouku, cerkveni-državni dostojanstveniki morajo imeti več znanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Alkuin

A

-delal na dvorcu KV -ustvarjalec karolinških izobraževalnih ukrepov - prevajal in jezikovno predelal obstoječe rokopise -zavzemal za zvišanje izobrazbe duhovščine - učil retoriko, dialektiko in astronomijo -učna metoda je dialoška -pouk deli na tri stopnje (elementarno, artistično in teološko-poklicno)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Srednjeveške šole

A

So bile stanovske šole: cerkvene šole (stanovske šole, učni jezik je latinski) in mestne šole. SAMOSTANI IN SAMOSTANSKE ŠOLE (za odrasle): irski samostani, Francija, Italija(Monte Cassino), Anglija (Oxford, Cambridge) STOLNE ŠOLE ZA ODRASLE: začele v karolinškem obdobju in se razvijale v 9,10 in 11. stoletju. Bile pri sedežih škofij, dajale najvišjo stopnjo izobrazbe za vodilne cerkvene in državne poklice. Dve vrsti stolnih šol: -notranje stolne šole (samo za naraščaj kanonikata, za može uglednejših rodbin) -zunanje stolne šole - za izobraževanje bodoče podeželske duhovnike (za revnejše moške) IZOBRAŽEVANJE V SAMOSTANIH IN STOLNIH ŠOLAH: internatska vzgoja, znanje pisanja in branja je ostalo kot pravica duhovščine, zanemarjali teoretično pedagoško in didaktično stran. V stolnih šolah so se učili strokovne predmete iz teologije in prava, sedem svobodnih umetnosti (TRIVIJ IN KVADRIVIJ), študij je prežemala krščanska in srednjeveška filozofija = SHOLASTIKA MESTNE ŠOLE: stanovske šole, ki so bile dostopne plemstvu in meščanom, učni jezik je bil materinščina, dajale praktično izobrazbo, ustanavljali so jo meščanski stanovi pod vplivom Cerkve.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

V srednjem veku, tisti ki niso imeli možnosti vključitve v cerkvene ali meščanske šole - kje so dobili laiki znanje?

A

Po neformalni poti: 1. DRUŽINA: krščanska vzgoja otrok, domači običaji 2. CERKEV: duhovniki so pridigali, cerkveno slikanje (freske), zakrament pokore, pouk skrivnosti krščanstva 3. OBRT: ni bila samo stvar moških 4. VOJSKA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj je sholastika?

A

To je krščanska in srednjeveška filozofija. Svetovni nazor, ki učencem ni dovoljeval samostojnega kritičnega mišljenja. Učiteljeva in napisana beseda (knjiga) sta največji avtoriteti, o čemer se ni smelo dvomiti.

29
Q

Izobraževanje odraslih v poznem srednjem veku

A

Splošne značilnosti: -v 11. stoletju je prišlo do preloma v zahodnoevropskem srednjem veku (nasprotovanje med cesarstvom in papeštvom). Značilna univerzalnost, samostani, gradovi, mesta so obvladali kulturno življenje; nastanejo novi stanovi: vitez, učenjak, meščan VITEŠTVO Do odločilnega preobrata srednjeveškega duha je prišlo, ko se je odnos do antične kulturne dediščine spremenil v vsebinsko poudarjeno izobraževanje. Nova metoda, ki pomeni šolsko znanost se je imenovala SHOLASTIKA. Na mesto tradicionalne prve Cerkve ter znanosti o Bogu, je stopila sistematična, na logičnih postavkah in posledicah temelječa predelava celotnega znanja o svetu in onstrantsvu. Sholastika se je delila na: zgodnjo, visoko in pozno. IZOBRAŽEVANJE IN ZNANJE BERAŠKIH REDOV IZOBRAŽEVANJE SVETNE DUHOVŠČINE SRENJEVEŠKE UNIVERZE VAGANSTVO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE MEŠČANOV IN KMETOV V POZNEM SREDNJEM VEKU: poklicna združenja, cehi, bratovščine

30
Q

Viteštvo v poznem srednjem veku

A

Viteštvo je nastalo v 12. stoletju. Vzrok za nov stanovski dvig je bila vojaška služba. Viteška izobrazba srednjega veka je bila v nasprotju s krščanskim in cerkvenim idealom. Izobraževanje: počevali so jih na gradovih uglednejših vitezov, učili so se “sedem viteških umetnosti” (jahanje, plavanje, metanje kopja, mečevanje, lov, šah, pesništvo), telesna izučtev, glasbeno asketsko izobraževanje v plesništvu.

31
Q

Kako se je delila sholastika (tudi opiši)

A

Delila se je na zgodnjo, vioko (srednjo) in pozno. 1. Zgodnja sholastika: Prvi poizkusi zbližanja teološkega učenja in filozofske metode pod vplivom Janeza Eriugena. Nastanejo različne šole: humanistična naravoslovna šola, svobodnjaško dialetkična, 2. Visoka sholastika: JANEZ AKVINSKI: krščansko razlagal Aristotela, temelj vere je vedenje. V svojem delu poda tudi zahteve o osebnosti učitelja: učitelj mora pri posamezniku boditi dušo in ga voditi k uresničevanju, upoštevati je treba učenčev naravni razvoj, učitelj mora delati v službi narave, učitelj mora pomagati učencem s primeri, dejstvi; upoštevati mora samoaktivnost učenca, razumsko sprejetje človeških nagonov 3. Pozna sholastika: GERSON: pariški univerzalni kancler, čisto znanstveno uzobraževanje ne zadostuje, poleg izobraževanja zagovarja potrebo po naravni vzgoji oz. naravnem učenju, tudi za odrasle

32
Q

Vzgoja in izobraževanje beraških redov (pozni srednji vek)

A

FRANČIŠKANI: imajo višje samostanske šole, kjer so se ukvarjali tudi znanstveno, ustanavljali so partiularne študije - izobraževanje odraslih MINORITI: imeli artistični študij za duhovniške pripravnike, imeli znanstveno izobraževanje (potrebno znanje latinščine) DOMINIKANCI: imeli nadaljevalno znanstveno izobraževanje odraslih in že preizkušenih menihov KARMELIČANI: nadaljevali so s sholističnim izobraževanjem, postali so pomembni univerzitetni učitelji

33
Q

IZOBRAŽEVANJE SVETNE DUHOVŠČINE

A

Svetne - tisti del duhovništva, kjer so bili najbolj izobraženi duhovniki so se izobraževali na stolnih in župnijskih, katedralnih šolah). Samostanske in stolne šole so postale pripravljalnice za univerze. Nastanek katedralnih šol za izobraževanje prosvetne duhoščine v poznavanju biblije.

34
Q

Srednjeveške univerze

A

Stolne in škofijske šole so nadomestile univerze. Univerze so bile nova šolska oblika sholastike. -univerze nastopijo kot posrednik med cerkvijo in državo (eni in drugi so jih ustanavljali= -bogato meščanstvo in pozneje Cerkev začnejo v srednjem veku ustanavljati univerze (najvišja stopnja izobraževanja) - prva univerza je bila ustanovljena v Bologni leta 1066 (učili so teologijo, pravo, medicino in sedem svobodnih umetnosti) . od leta 1150 se omenjajo prvi poklicni učitelji prava.

35
Q

Katere so značilnosti vaganstva?

A

Na pomembnejših srednjeveških cestah so imeli pomembno in posebno vlogo: prinašali novosti, nova znanja, poglede, značilno pjančevanje, za mnoge je bilo usodno. Potovali so peš, bogati na konju ali kočijah. To so bile večje skupine študentov in učiteljev - so TRUME potujočih študentov (prespali so v mestih, gradovih, gostilnah). -Študenti so se na koncu študijskega leta vrnili domov, bili so priče raznovrstnih težav in pustolovščin. - tudi potujoči učitelji so menjavali svoja delovna mesta, večjo/manjšo skupino so vodili - vpliv vitezov - viteška pesništva na vaganstsko pesništvo in poezijo, ki je odraz tistega časa. - Veliko je bilo stvarne življenjske kulture in kritike - neformalna oblika izobraževanja.

36
Q

Formalno in neformalno izobraževanje meščanov in kmetov v poznem srednjem veku

A
  1. Formalno izobraževanje: Meščani so zahtevali: -javne pravice znotraj svojih mest - prizadevali, da bi dobili pravico nameščanja učiteljev in nadzorovanja v šolah -ustanovitev novih šol zaradi večanja število prebivalcev Meščanske šole so bile različne: -višje mestne šole (svetne šole) -nižje m.š. -pisarska šola -latinske šole -židovske šole 2. Neformalno izobraževanje: meščansko šolstvo je ustanovilo poklicna združenja, cehe - obrtna združenja, bratovščine (cerkvena združenja rokodelcev). Poklicne sposobnosti je bilo treba pridobiti zunaj mestnih šol. Izobraževanje kemtov: za njih je bilo najmanj poskrbljeno, vse življenje kot kmeti/hlapci, bili so nepismeni, vpliv vzgoje in izobraževanja cerkve, učili so se iz domače tradicije: običaji in ljudske modrosti
37
Q

Značilnosti srednjeveških šolskih razmer na Slovenskem za izobraževanje odraslih

A
  1. Prva obsežnejša navodila za pokristjanjevanje Slovencev 2. Vsak kristjan je moral na pamet znati vsaj Očenaš v latinščini ali domačen ljudskem jeziku. 3. V prvih stoletjih pokristjanjevanja so misionarji - v prvi polovici 9. stol -> stolne šole pri škofijskih cerkvah, škofije so morale skrbeti za izobraževanje duhovščine l. 811 je Karel V. slovensko ozemlju cerkveno-upravno razdelil med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom. - najstarejši zapisi v slovenskem jeziku: brižinski spomeniki -Prvi samostan na slo: samostanske šole. -Ženski samostan: samostan benediktink v Krki na Koroškem -Župnijske šole v 13. stoletju: Izola, Piran, Šentvid na Koroškem, Maribor -Mestne šole - Piran, Koper, Trst -Univerze za Slovence: v Čedadu, Padova (v Slo. jih ni bilo) v 15. stoletju dobimo veliko duhovnikov z akademskimi naslovi.
38
Q

Splošno o humanizmu, renesansi, reformaciji 14. stoletje

A

Srednjeveški pogled na svet, filozofijo in vzgojo ter izobraževanje polasi zamira. Fevdalna struktura ni več trdna Veliki gospodarski premiki (razvoj trgovine, manifakture) Tehnična odkritja (odkritje smodnika) Splet raznih gibanje

39
Q

Splošno o italjanski renesansi (15 in 16 stoletje)

A

Prišle so novosti na vzgojno izobraževalnem področju, pisanje v ljudskem jeziku, Florentinska akademija v 15. stoletju (zasebna za gospodo). Nicolo Macchiavelli: dajal vladarju nasvete, da bo Italija močna država, ideje o vzgoji in izobraževanju ljudi Thomas Campanella: s 15. leti vstopil v dokimikantski red, zelo dober v diskutiranju: a) IZOBRAŽEVANJE V MESTU SONCA: obzidan prostor, ki je poslikan, ljudje naj bi bili vsi izobraženi 1. znanost se spoštuje in upošteva 2. ljudje znajo vse jezike 3. ustvarili so novo astronomijo 4. vsi ljudje skrbijo zato, da bi pridobili znanja s sistemom izobraževanja Campanella je kritiziral tudi sholastiko - bil je sumljiv oblastem, zato so ga tudi zaprli. b) pouk po starostnik stopnjah * 1-3 let: učenje jezika in abecede, vodijo jih starejši učitelji *3-7 let: vadbe v borbi, tek metanje diska; senzanitev z obrtniškimi deli (mizarstvo) *po 7 letu: matematika in naravoslovne znanosti *8 letih: učenje težjih predmtov, skozi prakso se učijo poljedeljstva in živinoreje. Na koncu so za magistrale zbrani vsi tisti, ki so se najbolj izkazali v določeni znanosti ali obrti; za najboljšega človeka imajo tistega, ki zna največ obrti, izobražuje se vse življenje. On je bil tudi začetnik ideje vseživljenjskega učenja (izobraževanje, ker gre za načrtno obliko)

40
Q

Od humanizma nasplošno

A

Novega življenjskega nazora se oprimejo predvsem izobraženci, prvič se artikulira pojem “intelektualca”. ERAZEM ROERDAMSKI: pedagoška dejavnost in literarna dela so obogatila humanistične vede in bile jedro srednješolske izobrazbe THOMAS MOOR - največji angleški humanist, bil lord kancler Pomembnejše vzgojno-izobraževalne ideje Thomasa Moora: splošna šolska obveznost, enaka izobrazba za može in žene, pouk v materinščini, poudarjanje realističnega znanja, nujnost telesne vzgoje, samoizobraževanje odraslih.

41
Q

Martin Luther

A

Menih avguštinskega reda, začetnik javnega nasprotovanja papeževi oblasti, vsak posameznik je sam dolžan brati “Sveto pismo”, pomembne so tiste izobraževalne vsebine, ki omogočajo samostojno učenje, prizadeval se je za poklicno izobraževanje, izobraževanje staršev in ozaveščanje odraslih

42
Q

Značilnosti Reformacije

A

Cerkev je začela izgubljati svoj prednostni položaj na področju kulture, znanosti in edukacije, iznajdba tiska, humanizem ERAZEM ROTTERDAMSKI, Reuchilin, Hutten, Malenchton (Luthrov svetovalec v vzgojno - izobraževalnih vprašanjih), Calvin Luthrov upor proti Rimu podprejo skoraj vsi sloji Severno od Alp, vendar pri tem niso enotni. Več vej se je izoblikovalo znotraj reformacije. Vsi protestantje niso bili enakih misli: Melanchton, Luther, Calvin - izobraževanje razumejo kot nujen del odraslosti (humanisti, protestanti) Montzer: zavračal izobraževanje kot pot k odraslosti ( oni se bolj zavezmajo za Cerkev).

43
Q

Značilnosti reformacije na Slovenskem

A
  • Nasprotovanje dveh smeri reformacije -do l 1540 se je protestantizem širil prekrito -nevarnost turških upadov -kmečki upori PRIMOŽ TRUBAR (pomemben za opismenjevanje slovencev): -začetnik slovenskega knjižnega jeika in prvi pisatelj -skrbel za Slovence in njihovo izobrazbo -1550 izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem 1563 ustanovil v Ljubljani latinsko šolo - za izobraževanje odraslih omenja v “Abecedniku” naj se vsi izobražujejo drug od drugega. Spodbudil nastanek prve tiskarne v Ljubljani.
44
Q

Pomen protestantizma za vzgojo in izobraževanje odraslih na Slovenskem?

A
  • OPISMENJEVANJE -Vzbudili so narodno zavest pri preprostem ljudstvu - množično izobraževanje ljudi v materinščini - OŠ za vse - izobraževanje za poučevanje - izobraževanje za vse ljudi, vseživljenjsko učenje - dobili smo možnost razvoja kot narod - preganjali protestante
45
Q

Splošno o razsvetljenstvu

A
    1. stoletje - izoblikuje se osnovna struktura in lik odraslega - pojem odraslega
46
Q

Jan Amos Komensky in njegova Pampaedija

A

Poudarja sožitje vere in znanje, izoblikuje štiristopenjsko izobraževanje, neznanje je največje zlo, v knjigi Pampaideja se posveti različnim segmentom vzgoje in izobraževanja. Pomen vzgoje in izobraževanja v Pampaediji: 1. Izobraževanje je kontinuiran ciklus od rojstva do smrti 2. Poudarja prostovoljno učenje - temelj vseživljenjskega 3. Celo človekovo življenje je ena sama šola 4. Prizadeva se za izobraževanje vseh ljudi 5. Prizadeva za uresničevanje ideje o popolnem celotnem znanju za kar so potrebni univerzalni učitelji 7. Pravico do izobraževanje imajo tudi telesno in umsko prizadeti. Komensky predvidi 8 šol: Šola rojstva, Detinska šola, Deška šola, Mladostniška šola, Mladinska šola, Moška šola, Šola za starce, Šola smrti Postavil je temelje osnovni šoli in enotnemu šolskemu sistemu. Zavzemal za vrednote: mir, enakopravnost, toleranca. Ukoreninil je idejo permamentnega izobraževanja in neformalnega izobraževanja.

47
Q

Leibnitz

A

Nemški zgodovinar, matematik in filozof Snoval je načrte za politično odnovo Evrope. Skušal je premestiti verski razkol (z izobraževanjem).

48
Q

John Locke

A

Angleški filozof, utemeljitelj empirizma. Temeljno načelo strpnost - nov odnos do politike in filozofije - liberalizem - predstavnik velike buržoazije, ki se je ukvarjala z vzgojo človeka - predstavi lik gentelmena, ki ga želi vzgojiti v podjetnika

49
Q

Lessing

A

Predstavnik prosvetljenstva - v svojem delu piše o razvoju človeka k odraslosti v smislu pobude k spontani notranji samoaktivnosti kot poti k pravi zrelosti.

50
Q

Rousseau

A

Temelj idej: Človek je po naravi dober, vendar ga družba kvari - v Svojem delu poudari pomen svobode posameznika, ki jo lahko da le buržoazijska družbena ureditev - načelo. Svoboda, enakost, bratstvo - postavi temelj demokratične družbene ureditve - V drugem delu razloži nazore o vzgoji človeka in religije

51
Q

Voltaire

A

Predstavnik prosvetljenstva in velik nasprotnik Cerkve. - Seznanil se je z Lockovo filozofijo in napisal delo, kjer kritizira fevdalni red. - pobudnik svobodnega razumskega mišljenja -poudaril je revolucionarno izobraževanje, kjer gre izobraževanje za spemembo družbe - odrasla oseba naj bo čim bolj samostojna po svojem delovanju,

52
Q

Condorcet

A

Naredil načrt za novo šolsko ureitev, poudarja parmanentno izobraževanje odraslih. 5 stopenj šolskega učenja: 1. Primarna šola 2. Sekundarna šola 3. Instituti 4. Licej 5. Nacionalno društvo znanosti in umetnosti Izobraževanje odraslih se je začelo v Franciji v obdobjih revolucije v oblikah revolucionarnih tečajev. Ti tečaji pridejo v okrilje “družbe za osnovni uk”. leta 1821 pod okriljem te družbe odpreta dve šole za odrasle (osnovno izobraževanje, risanje)

53
Q

Ekstenzivna razsvetljiteljska literatura

A

Poučni tedniki, vzgojno - izobraževalne knjige, izobraževanja v raznih enciklopedijah (pomen filantropijskih društev, pomen univerzitetnega študija za odrasle)

54
Q

Poučni tedniki - kateri tedniki in v čem so bilii poučni?

A

To so bili časopisi, ki izidejo vsak teden. Sodijo med najpomembnejše oblike izven univerzitetnega prosvetljenstva

55
Q

Razsvetljenske knjige - katere knjige in kaj so izobraževale?

A

Namenjene, da se znanost uporabi za izboljšanje življenja. Sem sodi poljubnoznanstvena literatura: - knjige z zdravstvenimi nasveti, o čebelarstvu, kuhanje, žganje - knjige, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev in sploh usmerjanjem v njihovo strokovno spopolnjevanje.

56
Q

Posebnosti klasicizma, idealizma in romantike in vpliv na razvoj izobraževanja odraslih

A

Iskaje novega ideala človečnosti, postopno razvijanje vzgojno izobraževalne literature v 18. stoletju, prve zasnove izobraževanja odraslih Herder, Pestalozzi, Schiller, Fichte, Schliermacher, Jahn, Frobel

57
Q

Herder in njegov prispevek k izobraževanju odraslih Njegovo delo: Ideje k filozofiji zgodovine človeštva

A

Pospeševal je izobraževanje odraslih. to delo: v ospredju je človek in njegovo izobraževanje, poudarja pomen nove izobrazbe, človek ni le del narave, človek postane človek šele s svojim lastnim naporom, izobraževanjem. Bolj kot se izobražuje, bolj je pomemben kot človek.

58
Q

Pestalozzi in njegov prispevek k izobraževanju odraslih.

A

Švicarski pedagog in reformator. Ukvarjal se je predvsem z vzgojo predšolskih otrok. Želel je, da pridejo v vrtec, da se jih vključi v skupno vzgojo in izobraževanje. Eden prvih pedagogov, ki je ustanovil šolo za izobraževanje. Zavzemal se je za ustanovitev enotnih šol za vse ljudi in s tem spodbujal enakopravnost vseh. Zavzemal se je za družinsko vzgojo ter za izobraževanje starše. Poglobil je didaktična načela v nazornosti, sistematičnosti, postopnosti in trajnosti.

59
Q

Johann Friedrich von Schiller

A

S svojimi pesmimi je močno vplival na vzgojo in izobraževanje odraslih. Izoblikoval je ideal človekovega dostojanstva, svobode in lepote. Podoben Rousseju, priznava ideje francoske revolucije.

60
Q

Fichte

A

V ospredje je postavljal pomen nemškega naroda in kultur. Govori o racionalni vzgoji.

61
Q

Schleiermacher

A

Poudarjal je pomen svobodnega druženja za izobraževanje in izobraževanje odraslih. Odrasli naj bi z lastnim trudom zagotovili samostojno učenje in usposabljanje za delo in življenje v meščanski družbi.

62
Q

Jahn

A

Izpostavljal telesno vzgojo odraslih, prvi uvedel drog in bradljo, poudarjal je pomen narodnosti in narodne vzgoje,

63
Q

Frobel

A

Vzgoja žene in matere za vzgojiteljici, Poudarjal je pomen igre za vzgojo človeka, znan kot tvorec ideje vrtca in ustanovitelj prvega vrtca in delavnice za izdelavo otroških igrač.

64
Q

Prve institucije za izobraževanje odraslih na Danskem

A

Začetki z Grundtwingom: 1844 - prva Ljudska visoka šola v predmestju Kopenhagnu (dajali neformalna znanja, strokovna in splošna znanja glede na potrebe ljudi, povezana z dansko kulturo) 1860 - mreža 54ih Ljudskih visokih šol 1906 - 130 ljudskih šol Delavske šole ( za delavce, dobili strokovna znanja), DElavske in ljudske akademije (višja stopnja, študij strokovnih znanj, za stroke in splošno izobraževanje) Študijski krožki za usmerjeno samoizobraževanje Pri nas so se take šole imenovale Ljudske visoke šole, ljudske učiteljišča, Ljudske univerze

65
Q

Nemčija - druga polovica 19. stoletja

A

Takrat so ljudske šole že ustaljena oblika izobraževanja odraslih, več poudarka na strokovnih izobraževanjih - tista znanja, ki so dajala potrdilo za delo. Delovalo je 900 ljudskih šol (konec 19. stoletja). Danes delujejo na občinskem nivoju, občinska zveza in državna zveza.

66
Q

Posebnosti izobraževanje odraslih v Nemčiji, Skandinavskih državah in na Poljskem

A

Nemčija je imela v 19. stoletju - delavska združenja namenjena strokovnem izobraževanju delavcev (opismenjevanje odraslih). Ti so tudi ustanavljali ljudske knjižnice - Društva za narodno izobraževanje, ki je bilo neformalno izobraževanje ŠVEDSKA - 1868 PRVA LVŠ NORVEŠKA V 19. STOLETJU PRVA LVP FINSKA V 19. STOLETJU PRVA LVŠ Značilnosti LVŠ: - vse so nastale pod vplivom Grundtwigovih idej -usmerjene v razvoj humanističnih znanj in razvoj kulture - v razvoj ekonomskih političnih znanj

67
Q

Institucijski razvoj v Angliji

A

usposabljanje za industrijsko delo, redne oblike strokovnega izobraževanja odraslih (če so študirali šo študirali samo plemiči zato so rabili tudi takšna izob.) Cambridge - izrednji študij za odrasle

68
Q

ZDA (sredina 19. stoletja)

A
  • poklicno usposabljanje delavcev v industriji (večerne šole) - druga polovica 19. stoletja so univerze glavni razvojni nosilci izobraževanja odraslih - tovarniški centri za usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev (izobraževanje med delom) Razvoj množičnega razvoj institucionalnega izobraževanja je povezan z okoliščinami. Veliko priseljencev - zaradi revščine, denar so pošiljali domov. Delali so v rudnikih, v industriji.
69
Q

Sovjetska zveza, Češka, Madžarska

A
  • konec 19. stoletja nastanejo Ljudske univerze - tečaji za nepismene (po vaseh in mestih ljudska predavanja) - Domovi kulture - Delavske univerze

ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions