Izpit Flashcards

1
Q

E. coli v molekulski biologiji

A

E. coli je znana po tem, da hitro raste na gojiščih in da imamo za delo z njo veliko molekularnih orodij.

Je modelni organizem v molekularni biologiji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj pridobivajo z E. coli v biotehnoloških potopkih?

A

Z e. coli pridobivajo:

  • Inzulin
  • Interlevkin-2
  • Človeški rastni hormon, človeške faktorje strjevanja krvi
  • Človeški interferon-beta
  • Biogoriva in industrijske kemikalije (fenol, etanol, manitol…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Princip replikacije DNA.

A

Princip je enak pri vseh treh domenah (bakterije, arheje, evkarioti).

Ima tri stopnje:
- iniciacija (začne na mestu ori)
- sinteza DNA (dodajanje novih nukleotidov na mesto 3’ OH, dokler molekula DNA ni podvojena)
- terminacija (dogajanje se zaključi).

Razlike med prokarionti in evkarionti so v encimih in v hitrosti dogajanja, vedno pa more biti natančno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Replikacija DNA pri prokariotih.

A

Pri prokariontih poteka sinteza neprestano, ker celica vedno raste. Ko se podvajanje zaključi se začne nov cikel, mogoče že pred koncem prvega podvajanja. Imajo samo en ori.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Replikacija DNA pri evkariotih.

A

Evkarionti imajo celični cikel s 4 fazami, v S fazi pride do podvajanja. Podvoji se celoten DNA, ker je velik genom je več mest ori. Je hitrejše.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Semikonzervativno podvajanje DNA.

A

Materinska veriga se razpre, na vsaki verigi nastaja nova veriga (značilno za evkariote in prokariote).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši Meselson-Stahlov poskus.

A

Uporaba ultracentrifuge.
Običajno se doda cezijev klorid(CsCl) in DNA v centrifugirko, vrtenje pri velikih obratih, vzpostavi se gostotni gradient. Težja DNA bo bolj na dnu.

Vse bakterije sta gojila na gojišču N15, potem preneseta bakt. na gojišče z normalnim dušikom N14, počakamo 20 min, da se DNA podvoji in centrifugiramo.

Videla sta, da je DNA na vmesni višini. Sklepali so da je ena stara veriga imela ob sebi novo verigo z N. Ponovno čez 20 min pa so verige imele v večini samo N14 in bile še višje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kateri encimi so pomembni pri replikaciji DNA?

A

DNA-polimeraze sintetizirajo DNA v smeri 5’->3’, ta rabi vedno ta 3’ konec. Ne zna začeti s polimerizacijo.

Primaze znajo naredit začetni del komplementarne verige, da nastanejo prosti 3’OH konci. Sinteza RNA - začetnega oligonukleotida.

Nukleaze, endonukleaze in 5’-eksonukleaze ter 3’-eksonukleaze.

DNAl-ligaze (lepi dva nukleotida skupaj).

Pomožni proteini (zavijanje DNA…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je replikacijski mehurček?

A

Replikacijski mehurček na mestu ori in se širi v obe smeri, imamo dvojne replikacijske vilice (prve slike s elektronskim mikroskopom).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Polimerizacija nukleotidov.

A

Novonastajajoča DNA veriga raste v smeri 5’ proti 3’ z dodajanjem novih dNTP, ustreznih glede na matrico DNA, na 3’ mestu.

DNA polimeraza dodaja nove nukleotide - rabi prosto 3’-OH skupino.

Pri vezavi nukleotidov se sprosti dNTP.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši replikacijske vilice.

A

Topoizomeraza (omogoča sprostitev zavitja DNA) odstrani supernavitje.

Helikaza (razpre dvojno vijačnico).

SSB (Single-strand DNA-binding protein; proteini, ki ščitijo DNA in jo stabilizirajo).

Primaza - RNA polimerza (naredi začetne oligonukleotide iz RNA nukleotidov)

DNA polimeraza (dodaja nukleotide), sintetizira novonastajajočo verigo 5’ proti 3’.

Ligaza (poveže sosednja nukleotida s fosfodiestersko vezjo).

Vodilna veriga (hitrejša, ni večjih težav)

Zastajajoča veriga (DNA nastaja v fregmentih (okazakijevi fragmenti), polimeraza I zazna vrzel med fragmenti in svojo 5’-3’ eksonukleazno funkcijo odstranjuje RNA začetne oligonukleotide, da pride do DNA, ligaza zalepi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši podvojevanje DNA.

A

DNA se vedno podaljšuje iz 5’-OH proti 3’-OH koncu. Sintezo novonastale verige omogoča encim DNA polimeraza.

Poznamo več vrst DNA polimeraz. Dodajajo deoksiribonukleotide na verigo glede na sekvence matrične DNA vedno od 5’ proti 3’ koncu. Te nukleotide dodajajo na že obstoječe začetne oligonukleotide, zato se proces podvojevanja začne z encimom primaza, ki sentitizira te primere.

Polimeraza DNA ima eksonukleazno aktivnost.

3’ - 5’ Encim ima zmožnost, da popravi napako, če je vgradil napačen nukleotid. Odstrani napačnega in vgradi pravega.

5’ - 3’ Encim odstrani RNA začetne oligonukleotide.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je helikaza?

A

Je encim, ki je iz več podenot in je veliko večja od DNA. Omogoča razprtje dvojne vijačnice DNA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je primaza?

A

10-12 bp; pri RNA je na 2’ OH skupina pri sladkorju, pri DNA je na 2’ samo H. Naredi začetni oligonukleotid.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

N-baze v RNA.

A

Purina:
- Adenin in gvanin (komplementarne baze: T oz. U, C)

Pirimidina:
- Uracil in citozin (komplementarne baze: A in G)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Polimeraze DNA.

A

Polimeraza DNA I: odstranitev in zamenjava začetih oligonukleotidov.

Polimeraza DNA II: popravljanje DNA; ponovno začne s podvojevanjem, ki se je ustavilo zaradi poškodb DNA.

Polimeraza DNA III: podaljševanje verige DNA.

Polimeraza DNA IV: popravljanje DNA.

Polimeraza DNA V: popravljanje DNA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Razlike med podvajanjem DNA pri prokariotih in evkariotih.

A
  • Hitrost podvajanja:
    1000/s
    500-5000/minuto
  • Število ori:
    1 mesto ori,
    več tisoč mest ori
  • Dolžina replikon (del DNA, ki se podvoji iz enega mesta ori):
    celoten kromosom
    20.000 do 300.000 bp
  • Dolžina okazakijevih fragmentov:
    1000 do 2000 nukleotidov
    100 do 200 nukleotidov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Proof reading - editiranje DNA.

A

Odpravljanje napak nastalih v sintezi DNA.

Vgradnja napačnega nukleotida:

  • tavtomerija: vez z O se spremeni iz dvojne v enojno, ali pa se dušik namesto z enojno veže z dvojno vezjo.
  • nepravilna parjenja

Sprememba komformacije v DNAP.

3’ - 5’ eksonukleazna aktivnost.

Primaza nima 3’ - 5’ eksonukleazne aktivnosti - dela več napak.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Od metila odvisno popravljanje neujemanja.

A

Dam-metilaza se nahaja na stari verigi DNA, tako, da se ve kaj je nova veriga in jo je traba popraviti ter kaj je stara originalna veriga. Poseben sistem to zazna, in “pogricka” okolico neujemanja ter nastane verzel. Polimeraza I doda nove nukleotide.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Frekvence napak zaradi replikacije.

A

Polimeraza III naredi napako na 105 nukleotidov.

99 % popravi “proof reading”, še preden DNA-polimeraza nadaljuje s sintezo DNA.

Popravljanje neujemanja odstrani se 99,9 % napak.

Od 1 celice, se napaka pojavi pri 2000 potomk. (Če ni popravljanja: 1 od 20 ima napako, če ni sistema popravljanja neujemanja ima vsaka potomka 50 napak).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Cikel celične delitve prokariontov.

A

Materinska celica -> replikacija DNA -> nastanek prstana iz FtsZ (energija iz GTP, nastane med obema nukleotidoma, usmerjena Min) -> nastanek divisoma (Fts-proteini, nastanek nove celične membrane in stene) -> podaljševanje celice (kromosoma potujeta vsak na svojo stran) -> depolimerizacija FtsZ (energija iz GTP, nastanek septuma) -> hčerinski celici

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Replikacija bakterijskega kromosoma.

A

Začetek: oriC (84,3 min), konec: ter.
E coli 4,6 Mbp, na enem delu ima začetek podvajanja oriC, točno nasproti je mesto zaključka, ki mu rečemo terminus (ter).

Dvojne replikacijske vilice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Iniciacija kromosomske replikacije, cis-delujoči elementi.

A

Cis-delujoči elementi oriC:

  • OriC ima več odsekov
  • 2 tipa elementov cis (delujejo tocno tam kjer so) in trans (sintetizirajo nekje drugje, potujejo po celici in delujejo nekje drugje),
  • oriC je cis, 260 bp,
  • en predel ima a t bogat odsek, ne potrebujemo veliko energije da se ločijo a in t,
  • pred tem predelom je še tudi at bogat predel,
  • za tem predelom je predel z vezalnimi mesti za encim dnaA (5 takih mest).

Zaporedje E. coli.

AT-bogat predel -> =DNA-unwinding element (DUE).

Tukaj se začne replikacija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Iniciacija kromosomske replikacije, trans-delujoči elementi.

A
  • trans-delujoči elementi DnaA, DnaB, DnaC (omogoča vezavo dnaB), DnaG, RNAP, IHF, Fis (pomagata pri odvijanju).
  • DnaA se rabi le za iniciacijo replikacije, omogoči DnaC, da namesti helikazo DnaB, da se lahko vzpostavijo replikacijske vilice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Opiši iniciacijo kromosomske replikacije.

A

Da se lahko prične replikacija, se morajo ob tistih proteinih DnaA, ki so stalno vezani, na oriC še vezati molekule DnaA-ATP (okoli 12).

Sedaj lahko nastane velik multimeren kompleks iz mnogih molekul DnaA.

Zaradi tega zvitja DNA, se obe verigi sedaj lahko razpreta v območju DUE. Pri tem pomagata tudi Fis in IHF. V
pomoč je tudi superzavitje.

V procesu, kjer sodeluje tudi DnaC, se na razprto mesto v oriC veže helikaza DnaB. Delovanje DnaB dodatno razpre obe verigi, DnaC zapusti kompleks. Vezava SSB prepreči ponovno združevanje obeh verig.

Sedaj lahko primaza DnaG naredi RNA-začetni oligonukleotid in replikacija se lahko prične. Kompleks, sestavljata ga DnaB in DnaG, ki potuje po DNA in sintetizira RNA-začetne oligonukleotide, se imenuje primosom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Replikacija kromosoma.

A

Replikacija kromosoma E. coli poteka s hitrostjo 1000 nt/sec in traja 40 min.

Nastanejo strukture THETA (Podobna oblika grski crki teta).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Terminacija kromosomaske replikacije.

A

Obstaja poseben sistem, ki nadzira regijo DNA, kjer se dogodi terminacija
replikacije – to je tam, kjer se replikacijski vilici srečata. Sistem najbolje poznamo pri E. coli.

Terminacija v E. coli se dogodi na 22 bp dolgih zaporedjih, imenovanih ter.
Preko teh mest lahko gredo replikacijske vilice samo v eni smeri.

Mesti terA in terB zakrožata terminacijsko območje. Mesto terA je prehodno samo v “smeri ure” in tako lahko gredo preko njega samo replikacijske vilice fR. Mesto terB je prehodno samo v “smeri proti uri” in tako lahko gredo preko samo replikacijske vilice fL.

Ko se obojne replikacijske vilice srečajo (terC) obojne prenehajo z replikacijo. (Če so katere vilice hitrejse
gredo čez terC in pridejo do drugega ter ampak ne gredo čez njega). Za terminacijo je potreben tudi protein. Pri E. coli je to protein Tus (terminus utilization substance), pri B. subtilis je
RTP (replication terminator protein). Terminacijski protein se veže na mesto ter in zaustavi helikazo (pri E. coli je to DnaB). Ko se replikacija zaključi, se sprostita dve hčerinski molekuli DNA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Težave replikacijskih vilic.

A
  • na svoji poti lahko naletijo na poškodbe v verigi DNA (lezije in vrzeli)
  • v takih primerih se vilice lahko zaustavijo in pogosto se razpustijo (“fall off”) (vilice pridejo do vrzeli in se ne morejo širiti naprej in se zaustavijo)
  • če celica ne more zaključiti procesa replikacije, propade
  • obstajajo posebni sistemi, ki zagotavljajo ponovno vzpostavitev replikacijskih vilic
  • ker ta ponovna vzpostavitev replikacijskih vilic ni na oriC, sedaj sodelujejo drugi proteini, t. i. primosomski proteini PriA, PriB, PriC in tudi DnaT, ki uporabijo 3’-OH konec enoverižne DNA, ki tvori D-zanko, kot začetni oligonukleotid za ponovni pričetek sinteze DNA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Segregacija kromosomov.

A
  • Proces ločevanja obeh hčerinskih molekul kromosoma na obe hčerinski celici
  • Pred tem morata biti obe hčerinski molekuli kromosoma ločeni
  • Za to obstajajo različni sistemi:
    – resolucija dimerov (težave replikacijskih vilic se pogosto končajo z dimerizacijo – in sistem za resolucijo dimerov je verjetno nastal prav zato)
    (Dimer je ko sta oba se povezana, poseben sistem ve kje je treba prerezat da dobimo 2 ločena kromosoma.)
    – dekatenacija
    – kondenzacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Rekombinacijski sistem Xer E. coli.

A
  • mestno-specifična rekombinaza
  • delovanje usklajeno z delitvijo celice
  • dva proteina: XerC in XerD; specifično mesto dif
  • če se dogodi, da se na isti kromosomski molekuli nahajata dve mesti dif, proteina Xer izvedeta rekombinacijo med tema dvema mestoma dif
  • mesto dif se nahaja centralno v regiji ter
  • interakcija s proteinom FtsK zagotavlja časovno in prostorsko usklajeno povezavo z delitvijo celice (lokacija FstK v celici je, kjer delitveni septum preščipne celico)
  • FtsK je DNA-translokaza, ki premika/črpa skozi sebe DNA v smeri pomikanja mest dif proti septumu

V kromosomu imamo posebna mesta, ki mu dajajo orientacijo, da se ve v kateri del celice gre kateri del. Povejo v katero celico bodo po delitvi sli. FtaK potiska kromosom v tisto smer kamor so orientirana zaporedja. Dif mesta. XerCD prostein zazna podvojeno mesto in na sredini prereže. Mesto dif ne sme bit podvojeno, potem to zazna siste XerCD.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Binarna delitev.

A

Prokarionti vseskozi rastejo, ko je celica presegla kritično maso se avtomatsko začne tvorba septuma, ki omogoča ločeitev celic, ko iz 1 nastaneta 2 to je 1 generacija.

Celica se podaljša -> izoblikuje se septum -> celici se ločita.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Citokineza.

A
  • protein FtsZ (tvori osrednji obroč, ki omogoča nastanek delitvene ravnine, podoben je tubulinu evkariotov)
  • podoben tubulinu evkariontov
  • izoblikuje filamente, ki se lahko podaljšujejo/skrajšujejo zaradi dodatka/odvzema krajših filamentov, t. i. protofilamentov (je GTP)
  • protein MreB (podoben aktinu, tvori filamente, ki potrebujejo ATP)
  • podoben aktinu evkariontov
  • tudi iz protofilamentov, a za izgradnjo se rabi ATP
  • Fts izhaja iz “filamentous temperature sensitive” - najdemo v kloroplastih, mitohondrijih… Čaka, da tvori obroč, ko se kromosoma ločita se tvori obroč na sredini celice in tvorijo prstan FtsZ, ZipA in FtsA omogočata, da je obroč na sredini celice
  • genetske analize v obdobju 1970-1979 so odkrile številne gene, ki so bili potrebni za delitev celice
  • imeli so veliko število mutant, ki so bile temperaturno občutljive
  • pri višjih, t. i. nepermisivnih temperaturah, niso mogle tvoriti kolonij, med tem ko so kolonije lahko tvorile pri nižjih, t. i. permisivnih temperaturah
  • pri višjih temperaturah so iskali celice, ki so tvorile filamente iz nedeljenih celic, odkrite gene so poimenovali ftsA, ftsB… FtsZ je osrednji protein citokineze
  • najdemo ga pri večini bakterij, pri nekaterih arhejah in celo v kloroplastih in mitohondrijih
  • pred celično delitvijo je v obliki monomerov in krajših protofilamentov porazdeljen po celi celici
  • ko celica doraste do ustrezne dolžine, se monomeri in protofilamenti zberejo na sredi celice, kjer tvorijo prstan (protoprstan) protoprstan ob FtsZ tvorita še dva pomožna proteina FtsA in ZipA, ki pomagata FtsZ-prstanu, da je stabilen in vezan na membrano.

Obroč v kontaktu z notranjo membrano, zipa v membrano, ftsa, ftsI, FtaK, vse skupaj je divisom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Sistem Fts.

A
  • protoprstan obstaja 1/5 časa celičnega cikla, vanj se vežejo še drugi proteini (24 različnih)
  • nekaterih od teh proteinov segajo preko membrane, drugi se sestavijo v periplazemskem prostoru in sodelujejo pri sintezi celične stene septuma.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Delitev celice in citoskelet iz MreB.

A

MreB usmerja sintezo peptidoglikana, naredi svoje elemente v ovojčke po celici in omogoča da je celica potem palične oblike, če tega ni je kroglasta. Če se inhibira polimerazijo MreB filamentov, postanejo celice kroglaste.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Zakaj nastane septum samo sredi celice?

A

Sistem Min in sistem nukleotidne okuluzije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Sistem Min E.coli.

A
  • E. coli ima tri proteine: MinC, MinD, MinE, ki so vpleteni v izbiro mesta tvorbe septuma. Naredili so
    mutante, pri enih celicah so vedno nastale mini celice, ker je septum nastal bolj proti polu. Od teh celic so dobili to ime Min.
  • gene min so našli, ker mutacije v teh genih vodijo do nastanka septuma na napačnih mestih in do posledične tvorbe minicelic (od tod tudi ime).

MinC in MinD tvorita kompleks, ki preprečuje vezavo FtsA in ZipA ter interakcije med filamenti FtsZ.

Proteini Min oscilirajo od enega pola celice do drugega. MinC in MinD in nekaj MinE se nahajajo proti polu in na polu ene celice, preostali MinE tvori obroč, ki omejuje gibanje MinC in MinD. Gibanje obroča iz MinE povzroči sproščanje kompleksa MinC-MinD iz membrane ene bodoče celice. Temu sledi izoblikovanje sistema na drugem polu druge bodoče celice.

MinC in D tvorita kompleks tam se ne more vezat ftsA in s tem tudi ftsZ ne.
C in D prehajajo čez pol in nekaj časa onemogočajo na enem polu potem gredo na drug pol.

FtsZ obroč nastane, kjer je koncentracija Min najmanjša.

Tik pred ločitvijo celic se MinC in MinD za kratek čas akumulirata tudi pri septumu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Časovna koordinacija replikacija in citokeneze.

A

E. coli ima samo ione in vir ogljika v minimalnem gojišču, tako da si more vse sama sintetizirat. Porabi veliko več časa, raste počasneje kot pa sinteza DNA.

Generacijski čas označimo z velikim I, ena generacija 70 min, tako da ima dovolj časa da se kromosom počasi podvaja, C za čas replikacije, D da se celica razdeli v 2 celici. (GRAF 2/22)

Bogato gojišče raste 17 min, mleko 12,5 min (nova replikacija se začne preden se prva konča, vsi ti proteini so v bližini oriC).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Uskladitev začetka iniciacije replikacije s hitrostjo rasti celice.

A
  • Iniciacija replikacije vezana na določeno celično maso – iniciacijska celična masa.
  • Začetek iniciacije uravnavajo celična koncentracija DnaA (razmerje DnaA-ATP: DnaA-ADP), dostopnost oriC za DnaA.
  • Več oriC v celici – več molekul DnaA se potrebuje.
  • Na DNA so vezavana mesta za DnaA tudi izven oriC (jih je več kot 300) – redčenje DnaA – npr. regija datA, v bližini oriC veže kar več kot 50 molekul DnaA
  • Poleg tega pa je pomembna tudi metilacija GATC zaporedij s strani deoksiadenozin metilaze (Dam)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kaj je gen?

A

Gen - odsek DNA, ki ima informacijo za neko biološko aktivno molekulo RNA (mRNA, tRNA, rRNA).

Gen se mora v pravem času izraziti.

Trnaskripcija (prepis te matrične DNA v Rna), translacija (prepis RNA v aminokislinsko zaporedje.

Pri evkariotih in prokariotih sta mehanizma zelo podobna. Pri evkariotih sta mehanizma ločena, pri prokariotih pa oba potekata v citoplazmi.

Pri prokariotih so geni organizirani v operone.
Zgradba: promotor, operator, strukturni gen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Promotor, operator in strukturni gen.

A

Promotor prepozna RNA polimerazo.

Operator: vežejo se elementi, ki določajo ali se bo polimeraza vezala ali ne.

Strukturni gen: policistronska DNA (več strukturnih genov), monocistronska DNA (en strukurni gen).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kaj potrebujemo za transkripcijo?

A
  • encim: RNA-polimeraza (RNAP)
  • DNA (kodirajoča veriga in matrična veriga - se bo prepisala, RNAP na matrično verigo dodaja nove nukleotide)
  • promotor
  • ribonukleotidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Opiši strukturo bakterijske RNAP.

A
  1. Holoencimi:
    - beta, beta’, alfa, sigma
    - sigma je pomembna, da se usede promotor -> sigma se loči in se začne elongacija
    - ima funkcijo pri iniciaciji
  2. Coreencimi
    - beta, beta’, alfa
    - sigma je v kontaktu s promotorskim zaporedjem
    - ima funkcijo pri elongaciji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Sestavljanje RNAP.

A

Sigma prepozna promotor.

Prvi nukleotid, ki bo šel v RNA - mRNA start (+1).
Zaporedje -10: TATAAT (sigma prepozna zaporedje -> RNAP se more usest na pravo zaporedje)
Zaporedje -35: TTGACA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Vezava RNA na promotor.

A

Različne sigme prepoznajo različne promotorje.

Alfa se veže na UP element, sigma 4 se veže na -35 zaporedje, sigma 3 na EXT, sigma 2 na -10 zaporedje, sigma 1 na DISC. Pri +1 je začetek.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Različni sigma faktorji za različne promotorje pri npr. E. coli.

A

*-sigma 70 - primarna ; vzdrževalni (hišni) geni
*-sigma 32 - odgovor “heat-shock”
*-sigma 54 - asimilacija dušika
*-sigma F - izražanje flagela (“late flagellum expression“)
*-sigma S - izražanje v stacionarni fazi
*-sigma E/24 - odgovor na membranski stres

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Transkripcija.

A

RNAP je encim, ki je odgovoren za prepisovanje genov iz DNA v mRNA. Katalizira tvorbo fosfodiestrskih vezi med ribonukleotidi. Dodaja nukleotide na prosto 3’-OH skupino in podaljšuje verigo od 5’ -> 3’ koncu. RNAP ne potrebuje začetnega oligonukleotida in lahko začne iz nič. Sestavljena je iz večih enot (5). Ko se vse enote združijo dobimo aktivno RNAP.

Podrobna razlaga zapiski!!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Rho neodvisna terminacija.

A
  1. Ti terminatorji vsebujejo obrnjene ponovitve (sekvence nukleotidov na eni verigi so komplementarne in obrnjene). Ko se te ponovitve prepišejo v RNA nastane zanka.
  2. 7-9 adeninov, ki sledijo drugi obrnjeni ponovitvi na template DNA. Njihova transkripcija povzroči serijo uracilov za zanko prepisani RNA. Serija uracilov v RNA povzroči, da se RNAP ustavi in s tem nastane čas za ustvarjanje zanke, ki destibilizira DNA - RNA parjenje, kar ima za posledico ločitev RNA od DNA. To ločitev pospešijo A - U bazni pari, ki so relativno šibki v primerjavi z drugimi baznimi pari.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Rho odvisna terminacija.

A
  1. DNA sekvence, ki ustavijo transkripcijo.
  2. DNA sekvence, ki povzročijo napetost, ki prepreči nastanek sekvencirane strukture, na to nestrukturirano RNA se veže RHO protein in se pomika proti 3’ koncu. RHO ima helikazno aktivnost, zato prekine DNA - RNA vezi v transkripcijskem mehurčku, kar konča transkripcijo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kaj potrebujemo za translacijo?

A
  • mRNA, ki je nastala s transkripcijo
  • tRNA
  • ribosome (rRNA in ribosomske proteine):
    -Največje in najkompleksnejše
    strukture v bakterijski celici
    -So med glavnimi sestavinami celice
    -Velik del bakterijske biosinteze je za ribosome
    -Evolucijsko močno ohranjena struktura

Celica ima na tisoče ribosomov (število je odvisno od rastnih pogojev).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Ribosom.

A

V bistvu je velikanski encim. Izvaja polimerizacijo AK v polipeptid.

A-mesto - mesto, kamor se
veže naslednja tRNA
(aminoacilno mesto)
P-mesto – mesto, kjer se
dogodi peptidna vez med
obema aminokislinama
E-mesto – mesto, od koder se
sprosti nenabita tRNA

Ribosomi evkariotov so večji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Vloga ribosomskih podenot.

A

VELIKA PODENOTA (bolj rigidna)
- z njeno vezavo nastane funkcionalen ribosom
- tvori peptidno vez
- prestavlja tRNA iz enega mesta na drugo

MALA PODENOTA (ima tri domene in je bolj gibljiva)
- iniciacija translacije
- pomaga pri izbiri pravilne ak-tRNA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Nastanek rRNA.

A

Prekurzorska RNA (vsebuje vse 3 rRNA in eno ali več tRNA).

RNaze (ribonukleaze).

rRNA so med evolucijsko najbolj ohranjenimi celičnimi sestavinami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Vloga rRNA.

A
  • vse rRNA imajo strukturno vlogo
    +
    -23S rRNA – peptidiltransferaza (ribocim) ter tvori kanal, skozi katerega izhaja rastoč peptid
    -16S rRNA – pomembna v iniciaciji in terminaciji translacije ter dekodiranju zaporedja mRNA (mora se vezat na začetek).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Kristalni strukturi ribosomskih podenot.

A

Ribosomski proteini dajejo trdnost ribosomu in fiksirajo molekule rRNA na svojih mestih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Ribocimi.

A

Molekule RNA, ki imajo katalitsko aktivnost (RNA-encimi).

Evkarioti, prokarioti, organeli.

Delujejo same ali pa kot nukleoproteini (kompleks RNA in protein, “hibridi”).

Imajo aktivno mesto.

Večina je intronov, ki se sami izrežejo.
◦ endoribonukleazna aktivnost, nadalje nastanek krožne RNA z izrezom oligonukleotida
◦ katalizirajo samo enkrat (proteinski encimi več reakcij)

RNazaP
◦ ribocim, ki lahko katalizira večkrat (samo dva sta taka – ta in pa 23S rRNA)
◦ ribonukleoprotein – funkcija v zorenju tRNA iz prekurzorske RNA
◦ protein drži RNA v aktivni sekundarni strukturi

Ribocimi - arhaični ostanki “RNA sveta”.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

mRNA.

A

5’ UTR - 5’ neprevedena regija (ne bo šel v proteinski prepis).

Začetek genetske informacije (iniciacijski kodon, startni kodon). - gre v proteinski prepis.

Konec genetske informacije (zaključni kodon, STOP kodon).

3’ UTR - 3’ neprevedena regija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

tRNA.

A
  • enojna veriga, področja dvojne verige-sekundarna struktura
  • antikodon se veže na mRNA, ostali deli na rRNA in ribosomski protein

5’ -> D-zanka ima dva dihidrouridina -> antikodonska zanka prepozna stop kodon -> TpsiC-zanka (T-zanka) vsebuje timin, pseudouracil in cianin -> akceptorski konec (CCA).

Zadnji akceptorski konec z estrsko vezjo vezan na AK.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

Prenašalna RNA (tRNA).

A
  • najbolj procesirane in modificirane molekule RNA
  • antikodonska zanka-veže se na kodon, prepozna (dekodira) kodon in ga prevede v aminokislino (Tretji nukleotid - ohlapen (“wooble”-
    neobičajno parjenje (npr. G:U))
  • vsak kodon specifična tRNA,
    določene aminokisline več
    tRNA
  • 60 specifičnih tRNA v
    bakterijski celici, 100-110 v
    celici sesalcev
  • 73- 93 nukleotidov, nekateri
    posttranskripcijsko metilirani,
    nenavadne baze
    (psevdouridin, inozin,
    dihidrouridin, …)
  • CCA se lahko doda tudi
    posttranskripcijsko – encim
    CCA-nukleotidiltransferaza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

Stopnje translacije.

A
  • iniciacija
  • elongacija
  • terminacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

Kateri proteini sodelujejo pri posamezni stopnji translacije E. coli?

A

Iniciacija:
- IF1 Stabilizira 30S-podenoto
- IF2 Veže fmet-tRNA na kompleks 30S-mRNA
- IF3 Veže 30S podenoto in mRNA

Elongacija:
- EF-Tu Dostavi aa-tRNA na A-mesto ribosoma
- EF-Ts Aktivira EF-Tu
- EF-G Stimulira translokacijo

Terminacija:
- RF1 Katalizira sprostitev polipeptidne verige in disociacijo pri UAA in UAG
- RF2 kot RF1, samo da za UGA in UAA
- RF3 Stimulira RF1 in RF2
- IF3 disociacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

Peptidna vez.

A

CO skupina ene AK (C-terminalni del) in NH2 druge AK (N-terminalni del) se povežeta z peptidno vezjo.

Sinteza peptida poteka od N-terminalnega dela proti C-terminalem delu.

Peptidna veriga je iz med seboj povezanih AK.
oligopeptid – kratka veriga
polipeptid - dolga veriga
dipeptidi, tripeptidi…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

Kaj je bralni okvir?

A

Zapis za protein se lahko nahaja v bralnem okvirju.

Molekula DNA ima 6 možnih bralnih okvirjev.

Če se translacija dogaja v pravilnem okvirju, rečemo da je v “zero frame” za
protein. Če je vnapačnem, potem rečemo, da je v “−1 frame”, če je
pomaknjen bralni okvir za enega nazaj
oz. “+1 frame”, če je pomaknjen za enega naprej.

3/32

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

Vezava AK na tRNA.

A

AK aktivacijski encimi (aminoacil-tRNA sintetaze) - povezujejo ustrezno AK in tRNA.

Prepoznavna mesta med AK in aminoacil-tRNA sintetazo, sintetaza mora prepoznati antikodon in
diskriminacijsko bazo tik pod CCA in velikost variabilne zanke.

Aktivacija AK:
◦ AK+ATP→aminoacil-AMP + tRNA + P-P

Nabitje tRNA:
◦ aminoacil-AMP + tRNA → aminoacil-tRNA + AMP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

Aminoacilacija tRNA.

A

Je aktivacija + nabitje.

AK + tRNA + ATP -> aminoacil-tRNA sintaza -> aminoacil-tRNA + AMP + PP

Zadnji aminokislina je vezana z estrsko vezjo na AK.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

Translacijsko-iniciacijska regija.

A

V verigi s tisoči nt mora ribosom začeti na pravem mestu. Določa ga translacijsko-iniciacijska regija (TIR) oz. ribosomsko vezavno mesto (RBS
– ribosome binding site - AGGAGG , RDS – ribosome docking site - AUG).

RDS (znotraj je start kodon - mesto P)
RBS (ribosomsko prepoznavno zaporedje)

3/35

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

Iniciacijski kodon in iniciatorska tRNA.

A

Iniciacijski kodon, ki ga prepozna iniciatorska tRNA.

Iniciacijski kodon je lahko AUG, GUG, redkeje tudi UUG ali CUG.

Iniciatorska tRNA je ena sama.
Prepoznavo oz. vezavo iniciatorske tRNA na iniciacijski kodon omogoča IF-2, vezan z GTP.

Iniciatorska tRNA vstopi direktno na P-mesto (edina).

Metionin mora biti opremljen s fenilsko skupino -> transformilaza -> fMet-tRNA.

3/36

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

Iniciacijska tRNA in začetek translacije.

A

Direktna vezava na mesto P je verjetno mogoče ravno zaradi fMet – taka tRNA je podobna že peptidil-tRNA, ki je značilna za mesto P. Formilna skupina tudi preprečuje, da bi tako nabita tRNA lahko bila uporabna kot elongatorska tRNA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

Dogodki v iniciaciji translacije.

A

Potrebni so IF1, IF2, IF3, iniciatorska tRNA, mRNA, mala ribosomska podenota.

Nastane 30S iniciacijski kompleks, ki se nato poveže s 50S podenoto v 70S iniciacijski kompleks.

Na malo podenoto, na mesto A se veže IF1, ki stabilizira 30S podenoto.

Nam mRNA se veže mala ribosomska podenota.

Na iniciatrosko tRNA se veže fmet-tRNA, na katero je vezana IF2 faktor, ki povzroči vezavo fmet-tRNA na kompleks 30S-mRNA. IF3 pa veže 30S podenoto in mRNA.

IF2 omogoči vezavo s 50S podenoto in nastane 70S kompleks.

3/38

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

Translacija - elongacija.

A

Vezava 5‘->3‘ kodona s 3‘->5‘ antikodonom – pravilnost vezave zagotavlja specifičen del zaporedja 16S rRNA (decoding site).
Akceptorski konec aatRNA je v povezavi s 23 S rRNA, ki nato deluje s svojo peptidiltrans-ferazno funkcijo. Po nastanku peptidne vezi v ribosom
vstopi EF-G z GTP (=translokaza) in prestavi iz A na P- oz. iz P na Emesto.

Premik ribosoma za 3 nt v smeri 5’ -> 3’.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

Tretje mesto v kodonu.

A

En antikodon se lahko poveže z več kodoni
◦ nespecifično parjenje na 3 mestu kodona
◦ Tretji nukleotid (“wooble”-neobičajno parjenje (npr. G:U)
◦ Nekatere tRNA berejo več kodonov
◦ Nekatere kodone lahko prebere več tRNA
◦ 49 tRNA prepozna 64 kodonov

3/40

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

Translacija - terminacija.

A

RF se veže na STOP kodon.

RF1 prepozna UAA in UAG.
RF2 prepozna UAA in UGA.

Polipeptid se sprosti.

RF3 - pomaga sprostit RF1 oz. RF2.

Ribosom disocira. Za disociacijo se poleg EF-G potrebuje še ribosomsksprostitveni faktor (ribosome release factor, RRF).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

Odstranitev formilne skupine oz. fMet.

A

fMet je potrebno odstraniti.

Dve možnosti:
- samo f-Met se odstrani (peptid-deformilaza)
- odstrani tudi metionin (metionin aminopeptaza)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

Ribosomi in policistronska mRNA.

A

Ribosomi v citoplazmi na policistronski mRNA.

Da se vidi polipeptid, mora biti vsaj 70 AK dolg.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Hitrost translacije in transkripcije.

A

Hitrosti morata biti usklajeni. Transkripcija: 40 - 80 nt/s
Translacija: 60 nt/s

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

Nivoji regulacije ekspresije genov.

A
  1. sprememba strukture genoma/kromatina;
  2. transkripcija;
  3. procesiranje/zorenje/dodelava mRNA (pri evkariontih se doda kapa na 5´konec, 3´konec se cepi in doda poliadeninski rep; introni se odstranijo); Vse te spremembe vplivajo na stabilnost mRNA, možnost translacije mRNA, hitrost translacije in na aminokislinsko sestavo nastalega proteina;
  4. regulacija/uravnava stabilnosti RNA (uravnava hitrosti razgradnje nastale mRNA);
  5. regulacija na nivoju translacije, ki je kompleksen proces in potrebuje poleg mRNA številne encime, druge proteine in različne molekule RNA.
    Razpoložljivost in količina vseh teh dejavnikov vpliva na hitrost translacije oziroma nastanka proteinov. Na samo translacijo lahko vplivajo tudi določena zaporedja v sami mRNA;
  6. post-translacijske modifikacije so tiste, ki mnogim proteinom šele
    omogočijo aktivnost.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Klasifikacija regulacije.

A

Regulacija iniciacije transkripcije:

  • Negativna regulacija
    -Negativno-inducibilna regulacija
    -Negativno-represibilna regulacija
  • Pozitivna regulacija
    -Pozitivno-inducibilna regulacija
    -Pozitivno-represibilna regulacija
  • Regulacija z atenuacijo transkripcije
    -Modulacija strukture RNA
    -Spremembe v procesivnosti RNA-polimeraze

Regulacija z razgradnjo mRNA:
- Od proteinov odvisni učinki
- Od RNA odvisni učinki
Regulacija iniciacije translacije
Regulacija sprostitve z ribosoma
Regulacija terminacije translacije

Postraslacijske modifikacije proteinov
Regulacija obnavljanja proteinov (protein turn over)
Inhibicija proteinske aktivnosti s povratno zvezo (feedback inhibition)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

Skupine transkripcijskih faktorjev glede na strukturni motiv.

A

Transkripcijski faktorji so proteini, ki se vežejo na DNA in da prepoznajo DNA potrebujejo strukturne motive.

Regulatorni proteini vsebujejo domene oziroma strukturne
motive, ki se lahko vežejo na DNA in prepoznajo zaporedja nukleotido:
▫ Vijačnica-zavoj-vijačnica “Helix-turn-helix”
▫ Cinkovi prsti “Zink finger”
▫ “Levcinska zadrga” je lahko DNA vezavna domena in uravnava dimerizacijo proteina
▫ Beta-nagubana površina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

Transkripcijski faktorji skupine vijačnica-zavoj-vijačnica.

A

“helix-turn-helix”

Pogosto pri bakterijah.

Usede se na prepoznavno mesto.

Ko se vežejo proteini na DNA se vežejo kot dimeri.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

Transkripcijski faktorji skupine cinkovi prsti.

A
  • “zinc-finger”
  • pogosto pri evkariontih
  • potrebuje cinkove ione
  • veže se na specifično mesto
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

Transkripcijski faktorji skupine levcinska zadrga.

A
  • “Leucine zipper”
  • dimerizacija
  • pogosto pri evkariontih
  • vsaka sedma AK je levcin na razdalji osmih helikalnih zavojev
  • dimer se zato lahko poveže
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

Kooperativna vezava transkripcijskih faktorjev.

A

Stabilizira kompleks DNA-protein.

Če imamo NFAT se bo sem šibko vezal, če pa imamo AP1, delujeta kooperativno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

Opiši operone, ki se ne izražajo konstitutivno.

A

Inducibilni:
Transkripcije ni, določene spremembe inducirajo transkripcijo.
Sami po sebi so utišani, pozitivno regulirani, ob vezavi faktorja se začne transkripcija, če se faktor odstrani je gen spet na OFF.

Represibilni:
Transkripcija običajno poteka, ob določenih spremembah pa se ustavi.
Gen se izraža, če zaradi regulacije pride do represorja, se ustavi transkripcija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

Pozitivna in negativna regulacija na nivoju transkripcije.

A

Če z določenimi načini/regulatornimi molekulami lahko stimuliramo ekspresijo genov govorimo o pozitivni kontroli (uravnavi), ki je bolj pogosta pri evkariontih (regulatorni protein
je aktivator, ki z vezavo na DNA spodbudi transkripcijo).

Če pa z regulatornimi molekulami inhibiramo izražanje genov
govorimo o negativni kontroli (uravnavi), ki je bolj pogosta pri
bakterijah (regulatorni protein je pri bakterijah represor, ki z vezavo na DNA inhibira transkripcijo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

Transkripcijski regulatorni sistemi.

A

Negativno-inducibilna regulacija: represor, če pride induktor se gen izraža, ker bo represor inaktiviran.

Negativno-represibilna regulacija:
če pride korepresor bo represor inaktiviran.

Pozitivno inducibilna regulacija:
če pride induktor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

Transkripcijska aktivacija z aktivatorji.

A

Gen je izklopljen -> aktivator se veže na prosto regulatorsko regijo -> vezava RNAP -> prepisovanje operona.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

Transkripcijska inaktivacija z represorji.

A

Ni represorja -> RNAP se veže -> ko pride represor in prekrije del zaporedja in RNAP ne pride zraven, da bi se vezala -> je represor, ni izražanja genov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

Genska regulacija z dvokomponentnim sistemom.

A

Signal -> senzorski protein zazna signal -> fosforilacija v citoplazemzski domeni -> fosfatna skupina iz senzorskega proteina se prenese na regulatorni protein v DNA-vezavni domeni -> genska regulacija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

Mono-, policistronska mRNA in regulon.

A

Monocistronska mRNA - en gen:
Sestavljena je iz enega cistrona, zato proizvede en sam protein.

Policistronska mRNA - operon:
Sestavljena je iz dveh ali več cistronov.

Regulon:
Skupina genov, ki so skupaj regulirani, ponavadi z istim regulatornim genom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

Laktozni operon.

A

lacI: gen za uravnavanje, v njem se kodira laktoza represor.

lacZ: beta-galaktozidaza

lacY: Lac-permeaza

lacA: tiogalaktozid transacetilaza

Operon lac je primer, ko se zaporedje oparatorja prekriva s 3’ koncem promotorja in 5’ koncem prvega strukturnega gena.

Lac-permeaza -> beta-galaktozidaza -> glukoza in galaktoza

4/25

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

Razgradnja laktoze.

A

Laktoza se preoblikuje v alolaktozo (to lahko lacZ razgradi) -> beta-galaktozidaza -> galaktoza in glukoza.

Da lahko lacZ deluje potrebuje tetramer, potrebuje 4 monomere povezane med sabo.

Alolaktoza (induktor) se veže na vezavno mesto za induktor.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

Alosterična interakcija.

A

LacI z vezanim induktorjem (IPTG) ima
zaradi vezave induktorja konformacijsko spremembo → alosterična interakcija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

Fosfotransferazni sistem (PTS).

A

cAMP nastaja tako, da celica prepozna, če ima glukozo ali ne.

Če ima glukozo, ne razgrajuje laktoze. Če je laktoza, to javlja celica z cAMP.

Ko glukoza prihaja v celico prehaja čez transportni kompleks, se zgodi fosforilacija, vezava s 6-fosfatom. S tem se glukoza ujame v celico. Ta fosfat pa more od nekod prit - pride iz energetsko bogate fosfoenolpiruvata (PEP). Fosfor gre na EI, potem na HPr in potem na EIIA in šele potem do glukoze. Ker se fosfat ves čas porablja, ne pride do aktivacije adenilat ciklaze.

Ko ni glukoze v celici se fosfat iz EIIA porablja za aktivacijo AC in pri tem je v celici veliko cAMP.
Če ni glukoze v celici, fosfat obtiči na EIIA in vodi aktivacijo adenilat ciklazo -> cAMP -> vezava na CRP -> vezava na DNA -> aktivacija operonov za razgradnjo drugih virov ogljika, ki niso glukoza.

EIIB in EIIC v membrani (adenilat ciklaza).

Celica more prepoznati ali ima glukozo ali laktozo. Če je glukoza to sporoči s cAMP.

Ko glukoza pride v celico, gre čez kompleks -> fosforilacija, ko gre skozi kompleks ob transportu čez EIIBC doda fosfat -> pride iz fosfoenol piruvata in se prenese na transportni protein EI -> HPr -> EIIA -> glukoza-6-fosfat.

Če je glukoza ni cAMP, cAMP se ne poveže s CRP, ni transkripcije lac genov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

Lac-operon in njegova uravnava.

A

Če ni glukoze, ni alolaktoze. Represor lacI je aktiven in se veže na operator. Prekriva promotor in gen je utišan.

Če je laktoza, nastane alolaktoza. Represor dobi gor induktor (alolaktoza) in postane neaktiven. Tudi vezan se sprosti in RNAP se vsede na promotor in naredi transkript vseh teh genov lacZYA.

Če zmanjka glukoze, potem dobi CRP še cAMP, se ga aktivira, se veže na CRP vezavno mesto in se RNAP prikliče in dobimo veliko količino produktov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

LacI.

A

Ima 3 vezavna mesta.
Vezavno mesto o1, ki je najbližje promotorju lac ima najpomembnejšo vlogo v represiji operona lac, ker se prekriva s promotorjem tega operona.

Delecija bodisi sigma 2 ali bodisi sigma 3 ima le majhen učinek na uravnavanje, medtem ko hkratna delecija obeh vodi v 50× zmanjšano represijo.

Hkratna vezava LacI na s igma1 in sigma 2, oz. sigma 1 in sigma 3, vodi
v upogib DNA. Regija, bogata z AT, olajša upogib.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

Pozitivna kontrola.

A

Regulatorni protein je aktivator, ki se poveže z DNA, vendar običajno ne
z operatorskim zaporedjem, in spodbudi transkripcijo.

Pozitivna kontrola je lahko inducibilna ali represibilna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

Regulacija laktoznega operona.

A

4/48!!!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

Uporabnost operona lac.

A

V molekularni genetiki je zelo velika:

  • uporaben za mnogo organizmov: bakterije, vinske mušice, človeške celice
  • uporabljajo tako lacZ, kot promotor lac
  • gen lacZ je med najpogosteje uporabljenimi reporterskimi geni
  • začetni N-terminalni del LacZ ni bistven za delovanje (vstavitev poliklonskih mest)
  • promotor lac in njegovi derivati so pogosto uporabljeni v ekspresijskih sistemih (zelo močni promotorji, ki so lahko uravnani)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

lac in lacl promotor ter derivati.

A
  • Plac
  • PlacUV5: ni občutljiv za katabolno represijo, aktiven je tudi če je glc v gojišču (deluje v LB).
  • Ptac: je močnejši, ni občutljiv za katabolno represijo, a je inducibilen z IPTG.
  • Placl
  • Placlq: 10x večje izražanje Lacl - bolj reprimarno izražanje iz Plac.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

Lacl in njegova uporabnost.

A
  • Lociranje regij DNA tekom rasti celice, kromosomske lokalizacije (prokarionti in tudi evkarionti)
  • Genska fuzija lacI in gfp + lac o1 v tarčnem zaporedju
  • Gen za zeleni flourescenčni gen povežemo z genom lacI, in nastane represor, ki se sveti ter vidimo kam se ta na DNA veže.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

L-arabinozni operon.

A

Trije operoni: 1-podobno kot lac operon (gen za tri encime) (araC je aktivator - ko se veže, se sinteza
začne, če pa nima vezanega Iara pa je represor) 2 in 3 – ne bomo pogledali.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

Razgradnja arabinoze.

A

Gre za obliko L-arabinoze, ki preko proteinov vstopa v celico, pretvori se v L-ribulozo, araB doda fosfat in dobimo
L-ribuloza-fosfat, araD pa zamenja stran OH skupine in nastane D-ksiluloza-fosfat. To se potem porabi v centralnem metabolizmu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

Regulacija L-arabinoznega operona.

A

Regulatorna domena, linker, encimska domena in regulatorna ročica (prekriva aktivno mesto) - encim je neaktiven.
Na regulatorno domeno se veže ligand in se ta ročica odmakne iz aktivnega mesta in tako encim postane aktiven.

Če na dimer ni vezane arabinoze, je palične oblike, DNA je v zavoju (promotor je v zanki in je utišan).
Če pride arabinoza se veže na vezavno mesto in pride do tvorbe dimera v kvadratasti obliki, ta oblika se
veže na I1 in I2 pozicijo in z vezavo omogoča vezavo RNA-polimerazo. DNA se tudi zasuka. Če je pomanjkanje glukoze, se geni še bolj izrazijo (CAP).

4/70-73

103
Q

Genski rekombinacijski inženiring.

A

4/74,75

104
Q

Mehanizem landa red.

A

Homologni in heterologni del. Exo del se veže na konec homolognega dela. Potem se veže še beta -> SS-intermediat. -> Vstavitev namesto Okazakijevega fragmenta.

105
Q

Negativna represibilna uravnava/regulacija.

A

Imamo represor, ki se sintetizira v neaktivni obliki in šele potem ko se na njega veže nek korepresor
postane aktivne oblike, ki se veže za DNA in operon utiša.

4/77

106
Q

Triptofanski operon.

A

4/79

107
Q

Biosinteza triptofana.

A

4/79

108
Q

Regulacija triptofanskega operona I.

A

Z represorjem (TrpR) in korepresorjem (Trp) na nivoju promotorsko-operatorske regije.

Represor TrpR se lahko veže na DNA,
samo če je nanj vezan korepresor Trp.

Represor se sintetizira v neaktivni obliki in ne more utišati gena. Ko je triptofan se na koncu veže na represor in potem je ta aktiven; veže se na operatorsko zaporedje in operon je utišan in triptofan ne nastaja.

4/80-83

109
Q

Regulacija triptofanskega operona II.

A

Z atenuacijo (zaustavitev transkripcije) na nivoju poteka transkripcije. Vezava tRNA-Trp je odločilnega pomena za tvorbo atenuacijskih lasničnih zank.

AUG je startni kodon. UGGUGG-kod za triptofan; potem sledijo komplementarna zaporedja, ki se lahko med sabo povežejo in tvorijo stebričke, na koncu je UUUU.
4/85

Če sta 1 in 2 povezani, se povežeta tudi 3 in 4. Ti stolpički zaustavijo transkripcijo. Lahko pa pride do tvorbe zanke med 2 in 3 potem se
transkripcija nadaljuje. Na to vezavo vpliva ali so tRNA-trp na voljo ali ne. Če ribosom čaka na tRNA se tvori zanka 2-3 ta prepričuje vezavo med 3-4 in se transkripcija nadaljuje.
Tak način je možen, ker transkripciji pri bakterijah takoj sledi translacija.
4/86

Ribosom se premakne naprej v regijo 1-2 in tako ne more nastati lasnična zanka 2-3 -> transkripcija se zaustavi.

Ribosom se zaustavi na triprofanskih kodonih in tako lahko nastane lasnična zanka 2-3 -> transkripcija se nadaljuje.
4/87

110
Q

Atenuacija.

A

Atenuacija je primer, ko je izražanje uravnano z dvema različnima signaloma:
* koncentracijo triptofana v celici in
* številom molekul tRNA s pripetim triptofanom

Tak način je možen, ker transkripciji pri bakterijah takoj sledi translacija.
4/88

111
Q

Koncentracija triptofana v celici.

A

Triptofana je malo:

  • Polimeraza DNA začne prepisovanje DNA, prepiše se regija 1 zaporedja 5´UTR.
  • Ribosom se pripne na 5´konec zaporedja 5´UTR. Medtem, ko se prepisuje regija 2 se na ribosomu
    prevede regija 1.
  • Ker je triptofana malo se ribosom ustavi na Trp kodonih v regiji 1. Ker se je ribosom ustavil,
    ne prekriva regije 2, medtem ko se prepisuje regija 3.
  • Ko se prepiše regija 3, se mRNA regije 3 poveže z mRNA regije 2. Ko se nato prepiše regija 4 se ne more povezati z regijo 3, ker se je le-ta že povezala z regijo 2. Tako ne nastane atenuator
    in transkripcija se nadaljuje.

Triptofana je dovolj:

  • Polimeraza RNA začne prepis regije 1 zaporedja 5´UTR
  • Ribosom se pripne na 5´konec zaporedja 5´UTR. Medtem, ko se prepisuje regija 2 se na ribosomu
    prevaja regija 1.
  • Polimeraza RNA prepiše regijo 3.
    Ker je triptofana dovolj (tRNA), se
    ribosom ne ustavlja na Trp kodonih.
  • Ker ribosom prekriva del regije 2 (se za nekaj časa ustavi, zaradi STOP-kodona), se slednja ne more povezati z regijo 3. Prepiše se regija 4, ki se poveže z regijo 3 in tvori atenuator, ki ustavi transkripcijo.
112
Q

Operon fab.

A

Biosintezna pot (A) in operon za sintezo maščobnih kislin (B).
4/92

S črnim so označeni promotorji, ki jih aktivira transkripcijskih aktivator FadR. S sivo alternativni promotorji. FadR za vezavo, delovanje ne potrebuje dodatnega induktorja. Končni produkt
biosintezne poti (acil-CoA) pa se veže na FadR in mu prepreči vezavo na DNA in s tem sintezo encimov za biosintezo MK.

113
Q

Protismerna RNA.

A

Molekule RNA lahko uravnavajo izražanje nekaterih bakterijskih genov; Protismerna (antisense) RNA lahko uravnava translacijo mRNA.

Ko je zunaj celice osmolarnost nizka,
se ompF mRNA prepiše in nastane protein OmpF.

Ko je zunaj celice osmolarnost visoka,
se aktivira gen micF in prepiše v micF RNA. micF RNA se poveže s 5´koncem ompF RNA in s tem blokira mesto za vezavo ribosoma. Protein OmpF ne nastaja, ker je preprečena translacija.

OmpF – protein zunanje membrane, ki deluje kot kanal za pasivno difuzijo majhnih polarnih molekul.

4/93

114
Q

RNA-stikala (riboswitches).

A

So zaporedja (RNA) v mRNA (regulatorni elememti), ki vplivajo na izražanje genov.

Nekatere molekule mRNA imajo regulatorna zaporedja, ki jih imenujemo RNA-stikala, kamor se lahko vežejo različne molekule in s tem vplivajo na tvorbo sekundarnih struktur in posledično na izražanje genov.

Ko se regulatoren protein veže
na RNA stikalo, stabilizira sekundarno
strukturo, ki zakrije mesto vezave na
ribosom (rbs). Ni translacije mRNA.
Če regulatornega proteina ni, zavzame RNA stikalo takšno sekundarno strukturo, ki omogoči dostop do rbs mesta na mRNA. Translacija steče.

Aktivirana oblika vitamina B12 (koencim B12) se veže na RNA-stikalo. Posledično tvori mRNA sekundarno strukturo, ki prekrije rbs in ni translacije. Če ni koencima B12 tvori mRNA drugačno strukturo, ki ne prekrije rbs in translacija steče. Regulatorna molekula lahko v nekaterih primerih deluje tudi kot aktivator.

115
Q

Odziv na omejitev hranil.

A

Zaznava ogljika:
- odgovor na zaznavo ogljika je katabolna regulacija (bakterija se prilagodi, če je glukoza ali če je ni) -> CRP je regulatorni protein, ki javlja količino glukoze.
- mehanizem je DNA-vezavni aktivator/represor
- vpliva na lac , ara, gal, mal…
- odgovor na zaznavo ogljika je lahko tudi regulacija tipa metabolizma (fermentacija oz. oksidacija) - anaerobno ali aerobno okolje -> Cra je regulatorni protein
- mehanizem je DNA-vezavni aktivator/represor (odvisno kam se veže)
- vpliva na encime glikolize (fermentacija) in Krebsovega cikla (celično dihanje)

Zaznava dušika:
- dušik je nujen za tvorbo nukleotidov in AK
- spojina, ki jo zazna, da ve daje premalo dušika je amonijak (NH3)
- regulatorni protein je Sigma N, ki sintetizira faktor sigma (ta zazna promotorje, ki so prisotni ob pomanjkanju dušika)
- vpliva na glnA in operoni za razgradnjo AK
- regulatorni protein je lahko tudi ntrB in ntrC - regulator (veže se na DNA in omogoči izražanje genov)
- mehanizem je dvokomponentni sistem, ki ima dva ločena proteina (senzor - veže signal in regulator - nekaj naredi)

Zaznava fosforja:
- potreben je za nukleotide
- odgovor na zaznavo fosforja je pomanjkanje anorganskega ortofosfata (Pi)
- če ni anorganskega ortofosfata, se bo dvokomponentni sistem aktiviral, kar povzroči odziv v več kot 38 genov

6/2

116
Q

Odziv na omejeno rast.

A

Odziv na neugodne razmere (“stringent response”):
- odgovor na neugodne tazmere je odziv na pomanjkanje aa-tRNA (nabita tRNA) za proteinsko sintezo
- relA in spoT: javljajo, da je celica v neugodnem razmerju
- metabolizem (p)ppGpp - uravnava celico (rRNA, tRNA, ribosomski proteini, operoni za biosintezo AK

Odziv na stacionarno fazo:
- odgovor je preklop metabolizma na gene stacionarne faze
- regulatorni protein je sigma S
- geni se, zaradi sigma promotorja, vklopijo

Odziv na kisik:
- če je bakterija v anaerobnem okolju, se odzove fnr
- mehanizem je DNA-vezavni protein aktivator oz. represor
- vpliva na več kot 32 genov
- če je bakterija v aerobnem okolju se odzove arcAB (dvokomponentni sistem: arcA, arcB
- odzove se več kot 20 genov

117
Q

Odziv na stres.

A

Osmoregulacija:
- odgovor na hiter dvig osmotskega pritiska
- regulatorni proteini kpdD in kpdE, ki sta del dvokomponentnega sistema
- vpliva na kpdFABC
- odgovor na prilagoditev na osmotsko okolje (potrebno ko menja okolje, narava - gostitelj)
- regulatorni proteini envZ in ompR, ki so del dvokomponentnega sistema
- vpliva na ompC in ompF
- regulatorni protein micF, tu je mehanizem sRNA
- vpliva na ompF

Kisikov stres:
- zaščita pred kisikovimi radikali, ki lahko poškodujejo DNA
- regulatorni geni so socS
- mehanizem AraC-družina regulatorjev
- vpliva na sox, vključno s sodA in micF
- regulator oxyR
- mehanizem je Lys-družina DNA-vezavnih proteinov
- vpliva na regulon oxyR, vključno z katG

Toplotni šok:
- odgovor na hiter dvig temperature
- regulatorni protein rpoH se veže na RNAP, prebira gene, ki jih rabi, da se odzove na toplotni šok
- mehanizem je faktor sigma
- vpliva na stimulon Hsps, vključno z dnaK, dnaI, grpE, Ion, cplPX, hflB

Stres ovojnice (hitro doleti, ker je ena celica):
- odgovor na napačno zvite proteine Omp
- regulatorni protein je rpoE (sigma E - izrazi so napačno zviti proteini omp)
- mehanizem je faktor sigma
- vpliva na več kot 10 genov, med njimi rpoH in degP
- napačno zvit pil
- regulatorni proteini so cpxA in cpxR, ki so del dvokomponentnega sistema
- prekriva z regulonom RpoE

Šok pH:
- toleranca za kislo okolje
- mnogo regulatornih proteinov
- mnogo mehanizmov
- kompleksen vpliv

118
Q

Katabolna regulacija.

A
  • različni viri ogljika omogočajo različno hitro rast – temu se mora prilagoditi sinteza celičnih makromolekul
  • efekt glukoze (glukoza je najbolj zaželjen vir ogljika), izključitev induktorja
  • od cAMP-odvisna in od cAMP-neodvisna uravnava

Protein Cra signalizira interno količino sladkornih metabolitov.

Skica 6/5

119
Q

Regulacija s CAP-cAMP.

A
  • Vpliv na klasične katabolne operone
    ▫ lac, gal, ara, in mal
  • Glede na način vezave CAP,
    razlikujemo dva tipa promotorjev:
    ▫ I (lac) – CAP veže alfa-CTD del RNAP – poveča vezavo RNAP na promotor
    ▫ II (gal – pG1) – CAP veže tako alfa-CTD, kot alfa-NTD – pospeši nastanek odprtega kompleksa promotorja
  • Obstajajo tudi promotorji, kjer se
    veže več kot en dimer CAP in tako
    vpliva tako na vezavo RNAP kot
    nastanek odprtega kompleksa.
  • CAP lahko deluje tudi tako, da upogne DNA, kar vpliva na dostopnost DNA za druge regulatorne proteine in RNAP.

Skica 6/6

120
Q

Bakterijski dvohibridni sistem z adenilat ciklazo.

A
  • Dvohibridni sistemi so eksperimentalni sistemi za iskanje proteinov, ki interagirajo.
  • Temeljijo na fragmentih dveh proteinov, ki kadar sta v kompleksu, povzročita neko spremembo, ki jo zlahka zasledimo.
  • Gene teh dveh fragmentov kloniramo skupaj z geni proteinov, za katere želimo preveriti, če interagirajo.

7/6

121
Q

Katabolna regulacija s Cra.

A
  • Cra protein (ime iz ang. catabolite
    repressor/activator), izvorno
    poimenovam FruR, (ang. fructose
    repressor).
  • Zapisan v genu cra, je DNA-vezavni
    protein, podoben LacI ali GalR.
  • Cra zavira operone, katerih produkti sodelujejo v centralnih biokemijskih poteh sladkornega katabolizma kot sta Embden-Meyerhof in EntnerDoudoroff pot, če je glukoza ali podobno dober sladkor prisoten
  • Cra aktivira operone, katerih produkti sodelujejo v sintezi glukoze iz piruvata in drugih metabolitov.

6/8

122
Q

Katabolna regulacija v B. subtilis.

A
  • Sploh nima cAMP
  • Katabolna represija je dejansko
    represija
  • Represor je protein CcpA (ang.
    catabolite control protein A):
    ▫ je DNA-vezavni protein z motivom HTH iz družine regulatorjev LacI/GalR
    ▫ veže se na mesta cre (ang. catabolite
    repressor)
    ▫ inaktivira gene, katerih izražanje mora biti zaradi prisotnosti glukoze zavrto
    ▫ aktivira gene, ki se zaradi prisotnosti
    glukoze morajo izražati
    ▫ pod njegovo uravnavo je približno 100
    genov
    ▫ njegovo delovanje odvisno od pozicije
    mesta cre
  • aktivnost CcpA je uravnanva preko
    proteina Hpr
  • rast na gojiščih z visoko koncentracijo
    glukoze vodi v nastanek fruktoze- 1,6-
    bisfosfata (FBP)
  • visoke količini FBP vodijo v
    fosforilacijo specifičnega serinskega
    ostanka v Hpr (Hpr- S∼P)zaradi vpliva
    FBP na Hpr-kinazo
  • Hpr- S∼P se veže na CcpA in tak
    kompleks se potem veže na cre
  • Ko je koncentracija glukoze in torej
    tudi FBP nizka, Hpr-kinaza
    defosforilira
  • Protein Crh lahko nadomesti protein
    Hpr, a Crh ni del PTS.

6/9,10

123
Q

Regulacija asimilacije dušika - geni.

A

Gen:
- glnA -> glutamin-sintetaza (encim, ki sintetizira glutamin) -> sinteza glutamina
- glnB -> protein PII (vpliva kaj se bo zgodilo z dvokomponentnim sistemom) -> inhibira fosfatazo NtrB, aktivira adenililtransferazo
- glnD -> uridil-transferaza -> transfer UMP na in z PII (aktivnost je odvisna, če ma UMP ali ne)
- glnF -> sigma N -> RNAP prepozna promotorje operonov Ntr
- ntrC in ntrB imata dvokomponentni sistem -> aktivacija promotorjev operonov Ntr (ntrC) in transfer fosfata na in z NtrC (ntrB)
- glnK -> glnK -> Regulacija adenililtransferazne aktivnosti

6/11

124
Q

Regulacija asimilacije dušika.

A
  • Dušik je pomemben element, saj ga najdemo v nukleotidih,
    aminokislinah, vitaminih
  • Je nujen element za rast
  • Za bakterije je vir dušika bodisi amonijak (NH3) - preferirano, nitrat (NO3-) - če ni amonijaka ali N-vsebujoče organske spojine ali pa N2 iz atmosfere - če ni amonijaka, je energetsko bolj potratno
  • Ne glede na vir N, vse biosintetske reakcije, ki rabijo N, ga rabijo v obliki NH3 ali NH2 iz glutamata oz. glutamina.
  • Ker je NH3 neposredno ali posredno tista spojina, ki daje N za
    biokemijske reakcije, se večina ostalih oblik N reducirana do NH3, ki se ga nato uporabi - asimilatorna redukcija N-vsebujočih spojin.
  • Obstaja tudi disimilatorna redukcija, v tej se uporablja NO3- za akceptor elektronov v anaerobni respiraciji – N se izloča kot N2 v atmosfero.
  • Enterobakterije uporabljajo
    različne poti asimilacije N, odvisno od koncentracije NH3.
  • Ko uporabljajo kot vir N aminokisline, je koncentracija
    NH3 nizka.
  • Ko je v gojišču anorganski vir
    N, npr. NH4OH, je koncentracija NH3 visoka.
  • Kemijske reakcije, ki potekajo
    v enem oz. drugem primeru
    se razlikujejo.

6/13,14

125
Q

Sistem Ntr.

A
  • Operoni za uporabo N so del
    sistema Ntr (ang. nitrogen
    regulated)
  • Regualcija sistema Ntr zagotavlja,
    da bakterije ne sintetizira encimov
    za uporabo N iz aminokislin ali
    nitrata, če je na razpolago NH3.
  • Del regulona so tudi transportni
    sistemi za alternativne vire N.
  • Signalno transdukcijsko pot
    tvorijo: NtrB, NtrC, GlnD in PII
  • Količina N na voljo se zaznava
    preko količina glutamina v celici
  • NtrB in NtrC sta dvokomponentni
    sistem

6/15

126
Q

Dvokomponentni sistem.

A

Integralni membranski protein, odziven na zunanje signale.

Bakterije z velikimi genomi imajo več 100 različnih dvokomponentnih sistemov.
Včasih ima en protein obe domeni.
Dvokomponentnih sistemov ni pri živalih.

6/16

127
Q

Transkripcijski faktor NtrC.

A

Ima:
▫ DNA-vezavno domeno
▫ Regulatorno domeno (Asp, ki se fosforilira)
▫ Domeno za transkripcijsko aktivacijo z ATP-vezavnim
mestom

Mehanizem aktivacije z NtrC ∼P:
▫ Veže se na mesto UAS, ki je več
kot 100 bp oddaljeno
▫ Da lahko deluje na RNAP, mora
priti do upogiba v DNA (pomen
IHF)
▫ Za nastanek odprtega kompleksa mora priti do razgradnje ATP

6/17

128
Q

Transkripcija operona glnA-ntrB-ntrC.

A

Trije promotorji:
▫ P2 – odziven na NtrC∼P
▫ transkripcijo s P2 dela RNAP s posebno sigmo, sigmo N
▫ P1 in P3 – transkripcijo z njiju
dela sigma70, transkripcijska
iniciacija s P1 in P3 je pod represijo NtrC∼P

129
Q

Promotor sigma N.

A

Sigma 70 promotor: večina hišnih genov.

Sigma N promotor: regulon Ntr in tudi
nekateri drugi geni (npr. geni za flagele pri Caulobacter spp.

6/19

130
Q

Faktor sigma N - gen rpoN.

A
  • Ima:
    ▫ aktivacijsko domeno - domena za
    vezavo aktivatorja
    ▫ domeno za vezavo na sredico RNAP
    ▫ domeno za vezavo na DNA z
    motivom HTH
  • Aktivacija poteka z vezavo
    aktivatorskega proteina več kot 100
    bp oddaljeno
  • RNAP z vezanim sigmaN za nastanek
    odpretega kompleksa nujno
    potrebuje ATP – sprememba v
    konformaciji RNAP, ki omogoči
    odprtje DNA
  • sigmoN najdemo tako pri po Gramu
    pozitivnih in tudi po Gramu
    negativnih bakterijah, a ni
    univerzalna

6/20

131
Q

Faktorji sigma.

A
  • So značilni za bakterije in njihove fage - ne najdemo pri evkariontih
  • Določajo tip promotorja, na katerega se veže RNAP
  • Pomagajo RNAP, da tvori odprti kompleks na promotorju in tako
    prične s transkripcijo
  • Imajo lahko vezavna mesta za povezavo z aktivacijskimi proteini
  • Nedoslednosti pri poimenovanju (sigmaE pri E. coli je sigma za
    ekstracitoplazemski stres, sigmaE pri B. subtilis je za sporulacijo)
  • Število faktorjev sigma v genomu nakazuje na kompleksnost
    okolja, v katerem neka bakterija živi:
    ▫ H. pylori – 3 faktorji sigma; živi v želodcu i nje prilagojen na konstantno okolje -> 3 sigma faktorji
    ▫ Streptomyces coelicolor – 63 faktorjev sigma; v zemlji (suša, vročina…) -> 63 faktorjev
  • Dve skupini faktorjev sigma:
    ▫ skupina fatorja sigma70 (ima več predstavnikov)
    ▫ skupina faktorja sigmaN (samo ta) - potreba po dodatnem ATP.
132
Q

Adenililacija glutamin sintetaze (GS).

A
  • Regulacija transkripcije gena glnA ni edini način regulacije aktivnosti GS
  • Aktivnost tega encima je modulirana tudi z adenililacijo – encimom
    adenililtransferaza (vezava AMP na specifičen tirozinski ostanek na encimu)
  • Adenililacija se dogodi ob visokih koncentracijah NH3
  • Adenililirana oblika GS je manj aktivna in bolj dovzetna za inhibicijo s
    povratno zvezo z glutaminom:
    ▫ Visoka koncentracija NH3 – primarna vloga GS je tvorba glutamina za sintezo
    proteinov, če je glutamina dovolj, mora glutamin inhibirati GS, da ne nastane
    preveč glutamina
    ▫ Nizka koncentracija NH3 – več GS in bolj aktivno GS se rabi
  • Na adenililacijo vplivata tudi GlnD in PII:
    ▫ Nizka koncentracija NH3 – PII ima vezan UMP → adenililtransferaza odstrani
    AMP z GS
    ▫ Visoka koncentracija NH3 – PII nima UMP → PII se veže na
    adenililtransferazo in jo stimulira, da dodaje AMP na GS
  • Na adenililacijo vpliva tudi GlnK:
    ▫ visoka koncentracija NH3 – GlnK ima vezan UMP → stimulira
    adenililtransferazo, da doda AMP na GS

6/22,23

133
Q

Regulacija asimilacije dušika B. subtilis.

A
  • Regulacija asimilacije dušika pri E. coli in drugih enterobakterijah temelji bistveno na
    posttranslacijskih modifikacijah (fosforilacija NtrC, uridilacija PII, adenililacija GS - glutamin sintetaza) in faktorju sigmi (sigma N)
  • Regulacija asimilacije dušika pri B. subtilis pa temelji na interakcijah protein-protein (regulatorni protein TnrA).
134
Q

B. subtilis - regulacija s TnrA.

A

Ko je koncentracija glutamina visoka:
▫ TnrA deluje kot transkripcijski represor gena GS
▫ TnrA tvori tudi kompleks z GS in glutaminom → nižja aktivnost GS
▫ TnrA inhibira izražanje gena za glutamat sintazo

Ko je koncentracija glutamina nizka:
Inhibitorna aktivnost TrnA je blokirana, TrnA deluje kot aktivator transkripcije genov za uporabo sekundarnih virov dušika.

135
Q

B. subtilis - regulacija s GltC.

A

Ko je koncentracija alfa-ketoglutarata (vsebuje dušik) visoka:
▫ GltC deluje kot transkripcijski aktivator gena za glutamat sintazo

Ko je koncentracija glutamata visoka:
▫ Aktivacija z GltC je zmanjšana

GltC: reagira na alfa-ketoglutarat.

13 skica

136
Q

B. subtilis - regulacija s CodY.

A

CodY je DNA-vezavni globalni regulatorni protein, ki je ohranjen pri mnogo po Gramu pozitivnih bakterij

Je splošni senzor za fiziologijo celice

Običajno deluje kot represor genov, katerih produkti sodelujejo pri odzivu celice na pomanjkanje hranil (npr. gen za glutamat sintazo, geni za privzem in uporabo drugih AK, ki se jih lahko
uporabi za sintezo glutamata in glutamina)

DNA-vezavna aktivnost CodY je aktivirana z visokimi koncentracijami GTP ali visokimi koncentracijami razvejanih aminokislin (levcin, izolevcin, valin)
▫ Visok nivo GTP → pomeni, da ima celica dovolj energije
▫ Razvejane aminokisline so dober signal za metabolno aktivnost, ker je njihova sinteza odvisna od dostopnosti dušika, ogljika in fosforja → visoke koncentracije teh AK pomenijo, da celica ne strada

137
Q

Regulacija sinteze ribosomov in tRNA.

A

Celica mora zaznat ali lahko hitro raste ali ne.
Celica hitro raste -> več ribosom, zaradi večje potrebe proteinov.

  • da celice lahko uspešno rastejo, morajo energijo kar je le mogoče najbolje izkoristiti
  • eden izmed najbolj učinkovitih načinov, kako celice to lahko naredijo je z uravnjavanjem sinteze ribosomov in tRNA (ob vsakem času je več kot ½ sintetizirane RNA bodisi rRNA ali tRNA)
  • celice naredijo le toliko rRNA in tRNA, kolikor jih rabijo (in še to morajo biti v ustreznem razmerju), kar pa je odvisno od hitrosti rasti
    ▫ hitro rastoča E. coli rabi 70.000 ribosomov
    ▫ počasi rastoča E. coli rabi manj kot 20.000 ribosomov
138
Q

Zgradba prokariotskih ribosomov.

A

rRNA + proteini + podenota -> sestavljen ribosom.

oznake genov (vseh genov je preko 50):
▫ rpl in rpm (npr. rplK – gen za ribosomski protein L11): rplA-rpmJ
▫ rps in sra (npr. rpsL – gen za ribosomski protein S12): rpsA-rpsU, sra (stac. faza)

139
Q

Pozicije genov za sestavine ribosomov.

A

84 min je začetek.

Med geni za ribosome so tudi geni za RNAP, tRNA in proteine potrebne v replikaciji.

Geni niso naključno porazdeljeni po kromosomu, ampak v večjih skupkih okoli oriC. Dva največja skupka sta okoli 73 in 90 min.

7/32

140
Q

Regulacija sinteze komponent ribosomov.

A

Sinteza ribosomskih proteinov in rRNA je usklajena, pa čeprav potekata sinteza ribosomskih proteinov in nastanek rRNA neodvisno drug od drugega in se rRNA in proteine L in S šele kasneje združi v funkcionalne ribosome.

Hitrost sinteze ribosomskih proteinov je prilagojena hitrosti sinteze rRNA – je
namreč translacijsko avtoregulirana - običajno en protein (veže se na rRNA v začetnih korakih sestavljanja podenote) iz celotnega operona to naredi za vse.

7/33

141
Q

Regulacija sinteze rRNA in tRNA.

A
  • Nastanek rRNA
  • v vsakem ribosmu je po en tip rRNA, zato je nastanek vseh treh iz ene pre-RNA smiseln in zagotavlja enake količine vseh treh

7/34

142
Q

Regulacija sinteze rRNA - transkripcija.

A

Nastanek rRNA: bakterije imajo več kopij operona za rRNA, da si rRNA lahko pripravijo v dovolj velikih količinah:
▫ E. coli: 7 kopij operona rRNA: rrnA, … rrnF,… rrnH z geni rrs (za 16S rRNA), rrl (za 23S rRNA) in rrf (za 5S rRNA) – rrnD ima dve kopiji rrf
▫ B. subtilis: 10 kopij operona za rRNA

Če je nuja lahko en operon rRNA prepisuje hkrati 50 RNAP.

Promotorji operonov rRNA so zelo močni sigma70-promotorji (zaporedja -10 in -35 se zelo ujemajo s konsenzusnim zaporedjem) + imajo še zaporedje UP (na to zaporedje se vežejo alfa-CTD domene RNAP, zato se poveča transkripcija).

Pred promotorjem se veže še regulator FIS, ki pospeši transkripcijo (FIS je več v log fazi, v stacionarni fazi njegova koncentracija pade).

Obstaja tudi antiterminacija – elementi za to so pozicinirani tik za promotorjem in med rrs ter rrl in preprečujejo zaustavljanje RNAP in predčasno terminacijo transkripcije.

7/35

143
Q

Regulacija sinteze rRNA – usklajenost s
hitrostjo rasti.

A
  • celice, ki hitreje rastejo, rabijo več ribosomov – usklajenost s hitrostjo rasti
  • preko koncentracije ATP oz. GTP
  • promotorji operonov rRNA (pa tudi tRNA) so občutljivi za koncentracijo ATP oz. GTP – ki sta kot prva dodana v nastajajočo RNA (iniciacijski nukeotid), saj je +1 v matrici DNA bodisi T ali C -> veže se ATP, da dobimo vezan G ali A
  • RNAP (R) se na te promotorje (P) sicer hitro veže (RPc), a odprt kompleks (RPo) se tvori samo za čisto kratko časa in se povrne hitro v zaprt kompleks (RPc), razen če ni na volja ATP oz. GTP.

7/38

144
Q

Nastanek ppGpp.

A
  • najprej nastane pppGpp (prenos dveh P iz ATP na 3’-OH GTP)
  • fosfatazna funkcija RelA nato pppGpp hitro pretvori v ppGpp (odcepi rdečo fosfatno skupino)

7/38

145
Q

Odziv na neugodne razmere - vloga SpoT.

A
  • na znotrajcelično koncentracijo ppGpp vpliva tudi SpoT
  • tako kot RelA lahko sintetizira pppGpp in iz njega ppGpp, a lahko ppGpp pretvori tudi nazaj v GDP
  • aktivnost pretvorbe ppGpp v GDP je inhibirana ob pomanjkanju hranil
  • B. subtilis ima samo en encim, ki ima tako funkcijo RelA kot SpoT
  • encim B. subtilis je Rsh (RelA-SpoT homolog)
146
Q

Vloga ppGpp.

A
  • koncentracija ppGpp
    torej naraste ob pomanjkanju hranil na
    ravnem gojišču,
  • pa tudi s prehodom v stacionarno fazo rasti,
  • in tudi v različnih drugih stresnih pogojih
  • pravimo mu “splošni alarmon”
147
Q

Vloga DksA.

A

Pri E. coli protein DksA še poveča delovanje ppGpp na RNAP:
▫ še poveča se inhibicija transkripcije operonov rrn in
▫ poveča se stimulacija transkripcije promotorjev genov biosinteze AK

Protein DksA vstopi v kanal RNAP, skozi katerega drugače vstopajo dNTPji, in vpliva na delovanje RNAP.

Deluje odvisno od zaporedja bogata na AT ali GC.
AT + DksA -> aktivacija operonov, ki privedejo do produktov, ki pomagajo čez to fazo.
GC + DsaA -> geni, ki so potrebni za sintezo ribosomov -> mora se utišat.

148
Q

Odziv na neugodne razmere pri drugih bakterijah.

A
  • homologi RelA/SpoT se najdejo skoraj v vseh bakterijskih genomih
  • ni še znano, če vse te bakterije tudi na podoben način kot E. coli reagirajo na ppGpp
  • homolog DksA ni tako pogost (npr. B. subtilis ga nima)
  • v B. subtilis je za regulacijo operonov rrn bistvena koncentracija GTP, in ne ppGpp
149
Q

Toplotni šok.

A

Je med najbolj preučenimi globalnimi
odzivi.

Ob dvigu temperature E. coli vklopi vsaj 30 različnih genov, ki imajo zapise za proteine Hsps (ang. heat shock proteins).

geni Hsps se vklopijo tudi ob izpostavitvi etanolu in drugim
organskim topilom –odziv je torej bolj
splošen.

Odziv je bil najprej odkrit pri evkariontih.

Bakterija mora zaznat, da je v drugačnem okolju (v gostitelju; iz 11 C na 37 C).
Ob normalnih razmerah je zanka, v katero se ujame SD zaporedje.
Po toplotnem šoku, ni zanke in SD zaporedje je na razpolago.
Sigma H se veže na RNAP -> popravljajo DNA.
Lon, Clp se razgradi.
Ko se pa temperatura zniža se veže na sigma H DnaK, ki gre potem v razgradnjo.

Večina teh več kot 30 genov je tudi v
razmerah z normalno T vklopljena, a se
njihovo izražanje ob dvigu T bistveno poveča.

150
Q

Toplotni šok pri drugih bakterijah.

A
  • večina drugih bakterij, vključno s B. subtilis ima drugačen odziv na toplotni šok: uporabljajo normalno sigmo in protein HrcA
  • HrcA je represor, ki preprečuje izražanje genov toplotnega šoka ob normalni temperaturi
  • vezavno mesto represorja HrcA je mesto CIRCE (zelo ohranjeno med bakterijami –je tudi pri cianobakterijah)
  • šaperon, ki javlja stanje temperature je GroEL, ki ga celica rabi za zvitje HrcA (ob povišani T ga titrirajo napačno zviti proteini in GroEL ne zmore več zvijati HrcA).

7/45

151
Q

Splošni odziv na stres pri po Gramu negativnih bakterijah - sigma S.

A

Sigma S = sigma 38.

Za gene, katerih izražanje se mora povečati ob splošnem stresu (npr. stacionarni fazi, pomanjkanje hranil, oksidativne poškodbe, nizek pH)

SigmaS (stacionarna faza) je zelo podobna sigmi70 in prepozna sigmi70 podobne promotorje (včasih lahko preoznavata promotorje drug od drugega).

Poskusi z mikročipi so pokazali, da je 481 genov (več kot 10 % vseh genov)
pod kontrolo sigmaS (bodisi +, bodisi -):
▫ od teh 481 jih je 140 pod vplivom sigmaS v vseh testiranih stresnih razmerah v zgodnji stacioanarni fazi
▫ preostali 341 je vezanih na posamezne strese (npr. nizek pH, visoka ozmolarnost).

SigmaS = master regulator.

SigmaS mora hitro odgovoriti na zaznan stres: nivo mRNA rpoS je
vseskozi visok že v log fazi + posttranskripcijska regulacija:
▫ preprečeno je prevajanje mRNA rpoS (regulacija z regulatorno sRNA DsrA)
▫ razgradnja SigmaS (regulacija z RssB in Ira).

Sinteza DsrA se poveča ob nizkih temperaturah.

DsrA sRNA ima različno vezavo na
mRNA rpoS in mRNA hns!

RprA – je sRNA, ki lahko nadomesti DsrA v določenih razmerah.

H-NS je globalni regulator, ki zaradi svoje vezave na DNA, ki povzroči upogib DNA, zavre transkripcijo mnogo genov, povezanih z rastjo in metabolizmom.

Razpolovna doba sigmaS v log fazi je 1-2 min, a v stacionarni fazi in drugih stresih se razpolovna doba poveča in koncentracija simgaS tako hitro naraste.

ClpXP lahko razgradi sigmoS samo, če je nanjo vezan protein RssB (adaptor). V stresnih pogojih nastane antiadaptor Ira.

7/46-49

152
Q

Proteaza ClpXP.

A

Proteaza ClpXP je sestavljena iz dveh proteinov:
▫ sodčkastega šaperona iz 6
kopij ClpX, ki razvija proteine in
▫ proteaze ClpP, ki razgradi razvit protein.

153
Q

Proteaza Lon.

A

V dveh oblikah: heksamer (ko je nižja koncentracija Lon) in dodekamer (ko je višja koncentracija Lon).

ATPazne domene razvijejo, proteazne domene razgradijo.

154
Q

Splošni odziv na stres pri po Gramu
negativnih bakterijah – 6S RNA.

A

Še ena oblika postranslacijske regulacije – regulacija z regulatorno RNA 6S RNA
▫ ta regulatorna RNA je strukturno podobna promotorjem sigma70
▫ namesto na promotor se RNAP s sigma70 veže na 6S RNA in tako RNAP postane neaktivna
▫ RNAP s sigmaS se ne veže na 6S RNA
▫ koncentracija 6S RNA se poveča ob prehodu v stacionarno fazo

155
Q

Regulatorne RNA.

A
  • sRNA igrajo zelo pomembno vlogo v regulaciji (rečemo tudi riboregulacija)
  • riboregulacija je lahko na različnih nivojih
  • večina sRNA se veže (tvorijo se komplementarni bazni pari) na drugo molekulo RNA, ki jo uravnava
  • sRNA so lahko cis (nastanejo z nasprotne verige kot RNA, ki jo uravnavajo – protismiselna RNA) ali trans (večina jih je takih)

Slika 7/53:
* preprečujejo translacijo, če so komplementarne TIR
* vplivajo na terminacijo transkripcije,
če so komplementarne izven TIR
* vplivajo na plazmidno replikacijo
* se 100% ujemajo s svojo tarčo.

  • preprečujejo translacijo, če se vežejo na TIR
  • omogočijo translacijo, če se vežejo v bližini TIR in porušijo terminacijske zanke, ki zajemajo TIR
  • povzročijo razgradnjo mRNA
  • se ne ujemajo 100% s svojimi tarčami, zato za vezavo nekatere rabijo Hfq.

Obstajajo tudi regulatorne RNA, ki se ne vežejo na RNA, ampak na proteine, ki jih regulirajo – primer CsrB:
▫ je sRNA, ki tvori veliko število sekundarnih struktur
▫ te sekundarne strukture so podobne vezavnim mestom RNA-vezavnega proteina CsrA.

Primer regulatorne RNA, ki se veže na proteine je tudi 6S RNA.

V E. coli obstaja preko 100 različnih regulatornih RNA.

Zapisane so pogosto v intergenskih regijah.

Z bioinformatsko analizo se jih najde, ker imajo konsenzusne promotorje in
transkripcijske terminatorje, nimajo pa prepoznavnih odprtih bralnih okvirjev.

Najde se jih tudi z mikročipi in RNAseq.

Zaporedja so pogosto ohranjena med sorodnimi organizmi (kar drugače ne
velja za intergenska zaporedja).

Hfq kot vaba.

156
Q

Splošni odziv na stres pri po Gramu
pozitivnih bakterijah.

A

Pri teh bakterijah, vključno z B. subtilisom, je drug tip faktorja sigma –sigmaB - za prepis genov, katerih izražanje se inducira v stresnih razmerah (ima drugačno AK sestavo in prepozna drugačno promotorsko zaporedje).

Nastanek sigmaB temelji na inaktivaciji anti-sigma faktorja, proteina, ki se drugače veže na sigmoB in ji prepreči vezavo na RNAP.

Signalna pot za aktivacijo sigmaB je preko proteinov Rsb.

Proteini RsbR, S, T, X tvorijo kompleks (t.i. stresosom), ki zazna zunanji stres in preko RsbU inducira signalno kaskado s fosforilacijo.

Vsi proteini Rsb so namreč serinske ali
treoninske kinaze.

Končni rezultat je sprostitev sigmeB z antisigme RsbW in vezava SigmeB na RNAP (RsbV je anti-anti-sigma).

RsbX je fosfataza.

Različni proteini Rsb zaznajo različne stresne dejavnike in se kot odgovor
nanje fosforilirajo.

157
Q

Odziv na stres ovojnice.

A

Membrana je prva zaščita pred zunanjim stresom

Membrana reagira na spremembo v ozmolarnosti, prisotnost toksičnih spojin, toplotni šok, spremembo pH.

V normalnih pogojih je osmotski pritisk v celici večji kot v okolju. Integriteta celice se ohranja zaradi celične stene, a samo do neke mere. Zato mora celica reagirati na spremembo v ozmolarnosti. Spremba v ozomolarnsti lahko nakazuje tudi na nahajanje v gostitelju.

Stresni odziv skrbi za ohranitev integritete membrane:
▫ iznos/akumulacija K-ionov in drugih spojin (npr. prolin, glicin betain)
▫ E. coli in druge po Gramu negativne bakterije morajo skrbeti tako za osmotski pritisk v citoplazmi kot periplazmi (E. coli tako sintetizira
oligosaharide v periplazmi) in
▫ regulira sintezo porinov, ki tvorijo pore (beta-sodčki) v zunanji membrani – OmpF in OmpC.

Nestresne razmere:
OmpF – večje pore – omogočajo hitrejši prehod - nudijo prednost v vodnih okoljih.

Stresne razmere:
OmpC – manjše pore – ne dopuščajo prehoda večjih toksinov (npr. soli žolčnih kislin).

Okolje z višjo ozmolarnostjo – več OmpC, manj OmpF.
Okolje z nižjo ozmolarnostjo – manj OmpC, več OmpF.

Več OmpC in manj OmpF je tudi:
▫ pri višjih T,
▫ višjem pH,
▫ ob oksidativnem stresu,
▫ ob prisotnosti organskih topil (etanol),
▫ ob prisotnosti nekaterih antibiotikov,
▫ ob prisotnosti nekaterih toksinov

Gena za OmpC in OmpF sta tako v več
različnih regulonih.

Manjša pora OmpC tako omejuje gibanje mnogo toksičnih spojin v celico.

158
Q

Dvokomponentni sistem EnvZ-OmpR.

A

EnvZ je senzorska kinaza v
notranji membrani:
▫ NTD v periplazmi (zazna signal ?)
▫ CTD v citoplazmi (se fosforilira)
* EnvZ preda signal naprej
proteinu OmpR (se fosforilira), ki
je transkripcijski regulator, ki
uravnavo sintezo porinov
* Ob visoki osmolarnosti je protein
EnvZ bolj pogosto fosforiliran,
višji nivo OmpR∼P vodi v
aktivacijo transkripcije gena
ompC
* ob nizki ozmolarnosti prevlada
fosfatazna funkcija EnvZ in zato
je nivo OmpR∼P nižji, dogaja se
transkripcija ompF

159
Q

Protismerna (antisense) RNA uravnava translacijo mRNA gena ompF.

A

Nizka osmolarnost:
Ko je zunaj celice osmolarnost nizka, se ompF mRNA prepiše in nastane protein OmpF.

Visoka osmolarnost:
Ko je zunaj celice osmolarnost visoka,
se aktivira gen micF in prepiše v micF RNA. micF RNA se poveže s 5´koncem ompF RNA in s tem blokira mesto za vezavo ribosoma. Protein OmpF ne nastaja, ker je preprečena translacija.

OmpF – protein zunanje membrane, ki deluje kot kanal za pasivno difuzijo majhnih polarnih molekul.

7/63

160
Q

Dvokomponentni sistem CpxA-CpxR.

A
  • CpxA je senzorska kinaza, ki se fosforilira v odziv na signal
  • Signal je kopičenje proteinov v periplazmi, ki bi jih celica drugače morala iznesti (npr. fimbrije)
  • CpxR je regulator, transkripcijskih aktivator
  • CpxR ∼P aktivira več kot 100 različnih genov, med njimi tudi proteaze in šaperone, ki odstranijo v periplazmi nakopičene proteine
161
Q

Zunajcitoplazemski faktor sigmaE.

A
  • Je še en sistem, ki se odzove na zunajcitoplazemski stres
  • sigmaE omogoča prepis genov, katerih produkti delujejo v periplazmi:
    ▫ proteaze, ki razgradijo poškodovane periplazemske proteine
    ▫ šaperoni, ki pomagajo zvijati proteine, ki prehajajo periplazmo
  • Regulacija sigmaE poteka preko proteina RseA, ki je anti-sigma faktor (protein RseB stimulira to vezavo).

RseA je protein v citoplazemski membrani, katerega domene segajo tako v citoplazmo, kot v periplazmo.
Citoplazemska domena veže sigmoE in ji s tem prepreči delovanje. Ob poškodbi zunanje membrane se proteini OMP nabirajo v periplazmi, ker ne morejo tvoriti porinov v zunanji membrani. C-terminalna
domena akumuliranih Omp se tako veže s C-terminalno perimplazemsko domeno proteaze DegS.

Ta vezava aktivira proteazno aktivnost DegS in tako odcepi periplazemsko domeno RseA.
Proteaza RseP nato odcepi citoplazmesko domeno RseA z vezanim sigmaE. Proteza ClpXP zatem razgradi preostali del RseA in tako se sprosti sigmaE, ki omogoča prepis regulona sigmeE.

162
Q

Regulacija, vezana na železo.

A

železo je pomemben
nutrient:
▫ mnogo encimov (npr.
Železova superoksiddismutaza) ima železo v aktivnem centru (vloga katalizatorja)
▫ mnogo transkripcijskihfaktorjev (npr. FNR, ki regulira gene za anaerobni metabolizem) ima železo (vloga senzorja nivoja kisika)

Železo v naravi obstaja v dveh oblikah:
▫ Fe3+
-Oblika Fe v velikih netopnih
spojinah
-Netopno železo
-Ga bakterije le stežka
uporabijo
▫ Fe2+
-Topno železo
-Ta oblika Fe se ob prisotnosti
kisika hitro spremeni v Fe3+

V naravi je v aerobnih okoljih
tako večinoma Fe3+ -> Bakterije izločajo sideroforje v
okolje, sideroforji vežejo Fe3+ v okolju in ga transportirajo v celico, v citoplazmi celice (reducirajoče
okolje) je nato Fe3+ pretvorjen v
Fe2+, sideroforje celica sintetizira samo, ko ima pomanjkanje železa-

163
Q

Represor fur.

A

DNA-vezavni represorski protein, ki se veže na DNA (motiv HTH na N-terminalnem koncu) in uravnava iniciacijo transkripcije. Na C-terminalnem koncu ima dimerizacijsko domeno in v sredini je vezavno mesto za železo.Oblika aporepresorja in represorja, ko ima vezan korepresor (= Fe2+).

164
Q

Regulon Fur – negativna regulacija.

A

Fur (Fur-Fe2+) deluje neposredno kot represor. Vezava Fe2+ povzroči konformacijsko spremembo Fur nastane aktiven represor, ki se veže na operatorska zaporedja Fur, ki delno prekrivajo zaporedja -10 sigma70 promotorja. RNAP se ne more več vezati na promotor.

Visok nivo Fe: geni za asimilacijo železa (npr. geni za siderofor).

Nizek nivo Fe: geni za asimilacijo železa (npr. geni za siderofor).

Ta regulacija je zelo ohranjena med po Gramu negativnimi bakterijami. Po Gramu pozitivne bakterije (ne vse!) imajo podoben represorski sistem (represor ima sicer nizko AK podobnost, je pa strukturno podoben).

165
Q

Regulon Fur – pozitivna regulacija – RyhB.

A

Fur (Fur-Fe2+) deluje posredno
preko sRNA RyhB. Zagotavlja, da se ob prebitku železa, železo porablja za različne železo-vsebujoče proteine (npr. akonitaza A, Fe superoksid dismutaza) in da se sintetizirajo proteini za hrambo železa (npr. feritinu podoben protein). Koncentracija takih proteinov ob prebitku Fe2+ torej naraste. Med tem ko v okolju z nizkim nivojem Fe2+ sinteza RyhB zagotavlja, da se takšni geni ne izražajo in se železo porablja samo za esencialne železo vsebujoče proteine.

166
Q

Akonitaza – translacijski represor.

A

Akonitaze so encimi v ciklu
trikarboksilnih kislin (TCA).

Citrat pretvorijo v izocitrat.

Vsebujejo Fe v obliki [4Fe4S]2+.

Proteini s takšno prostetično skupino so občutljivi za oksidacijo z O2.

E. coli ima dve akonitazi:
▫ AcnA
▫ AcnB (glavna akonitaza za cikel TCA in je tudi regulator genov metabolizma železa, ki se odzovejo na pomanjkanje železa)

7/72,73

167
Q

Bakteriofag lambda.

A
  • kolifag z ikozaedrsko glavo in fleksibilnim repom
  • linearna dsDNA, 48.502 bp, ~50 ORF
  • eden najbolje raziskanih kompleksnih virusov
  • uporaben tudi v DNA - tehnologiji kot vektor
  • gostitelj je bakterija E. coli
  • zapleten življenjski cikel * temperiran fag (obstaja v dveh življenjskih oblikah)

Sestavljen je iz glave, repa in repnih vlaken.

168
Q

Življenjski cikel faga lambda.

A

Litična pot:
fag takoj prične s svojim pomnoževanjem, ki se zaključi z
uničenjem (lizo) celice.

Lizogena pot:
fag se vključi v bakterijski kromosom - oblika provirusa (profag) in se podvojuje z njim, prenaša se v naslednjo generacijo bakterij.

Slika 8/4:
- fag se veže na receptor in potem sprosti DNA
- cirkularizacija faga
- fagna DNA se vključi v genom (profag)
- indukcija - vstop v litični cikel
- DNA se izreže in se genom razmnožuje
- fagi se sestavijo in se z lizo celice sprostijo v okolje.

169
Q

Za kaj je potreben genom lambde.

A

Potreben za:
- lizogenijo (CIII vzdržuje CII)
- lizogenijo in lizo (N - vklop zakasnjeno zgodnjih genov)
- lizogenijo (cI - lizogeni represor
- lizo (cro - konča z represijo)
- lizogenijo (CII - začne z represijo)
- lizo (Q - vklop poznih genov)

170
Q

Naštej pomembna zaporedja v genomu lambde in kakšna je njihova funkcija?

A

pL: Promotor za prepis v levo usmerjenih genov.

pR in pR‘: Promotor za prepis v desno usmerjenih genov.

oL in oR: Operatorja za vezavo represorjev CI in Cro.

tL1, tL2, tR1, tR234, tR′ :Terminacijska mesta.

nutL in nutR ter qut: Vezavna mesta za antiterminacijski protein.

pRE: Promotor za vzpostavitev represije (repressor establishment), aktiviran z CII.

pRM: Promotor za vzdrževanje represije (repressor maintenance), aktiviran z CI.

pI: Promotor za transkripcijo int, aktiviran z CII.

171
Q

Pomembni geni lambde in njihova funkcija.

A

N, Q: Antiterminatorski protein.

O, P: Iniciacija replikacije fagne DNA.

CI: Represor pL in pR, aktivator pRM.

CII: Aktivator transkripcije cI iz pRE in
aktivator transkripcije int iz pI.

CIII: Stabilizira CII, ker inhibira celično
proteazo.

Cro: Represor sinteze CI iz pRM.

Gam: Protein, potreben za replikacijo
RC, inhibira RecBC.

Red (beta in exo): Rekombinacija.

Int Integraza: (mestno-specifična
rekombinaza).

Xis: ekscisaza.

172
Q

Kaj vpliva na izbiro poti faga lambde?

A
  • zapoznela zgodnja faza, ko se izražata tako cro kot cI je skupna lizogenemu in litičnemu ciklu, tako da je trenutek vzpostavitve ene ali druge poti vezan na to ali CII uspe omogočiti dovolj
    sinteze represorja CI, da preseže delovanje Cro
  • gojišče (bogato gojišče vodi v litičen cikel)
173
Q

Vezava viriona in vstop DNA.

A

Virion - zrel virusni delec, ki je sposoben celico okužit in se v njej razmnoževat.

Fag lambda se s proteinom J adsorbira na protein LamB (receptor-porin) v zunanji membrani E. coli. Veže se na LamB in gre DNA skozi.
Protein LamB je trimerni porin za vnos manoze skozi zunanjo membrano, ki je receptor tudi za nekatere druge fage.

Skozi notranjo, citoplazemsko membrano DNA potuje s posredovanjem transportnih proteinov za manozo - manozni permeazni kompleks - vnos manoze skozi citoplazemsko membrano.

8/11

174
Q

Cirkularizacija lambde.

A

Cirkularizacija se dogodi takoj po vstopu fagne DNA v citoplazmo.

Linearen ds genom v virionu s ss konci (cos) na 5‘ koncih

V gostitelju se komplementarni konci cos med seboj povežejo in bakterijska ligaza zalepi vrzeli v fosfodiestrski verigi DNA.

Zaradi cirkularizacije tvorijo sedaj pozni geni eno samo transkripcijsko enoto, ki se prepiše s P‘R.

8/12,13

175
Q

Katere so tri periode v razvoju faga lambde.

A

Zgodnja:
- 2 gena-regulatorja: N in cro (določi ali gre v litično pot)
*RNAP prepiše N in cro iz PL in PR.

Zapoznela zgodnja:
- geni 4 regulatorjev: cI, cII, cIII (če se ti trije pojavijo - lizogena pot) in Q (litična pot)
- 7 genov za rekombinacijo oz.
integracijo
- 2 gena za replikacijo
*pN dovoli transkripcijo iz enakih promotorjev da se nadaljuje preko N in cro

Pozna: (samo litični cikel)
- 10 genov za glavo
- 11 genov za rep
- 2 gena za lizo

8/14

176
Q

Zgodnji in zapozneli zgodnji geni.

A

Zgodnji in zapozneli zgodnji geni so potrebni tako za litičen kot lizogen cikel/1

Lambda ima dva zgodnja (immediate
early) gena, N in cro, ki ju prepiše gostiteljska RNAP.

N je potreben za izražanje zapoznelih
(delayed early) zgodnjih genov.

Štirje od zapoznelih poznih genov so regulatorji, trije za lizogen del cikla in eden za litični del cikla.

Za lizogenijo so potrebni zapozneli pozni geni cI-cII-cIII.

Za litičen cikel se potrebuje zgodnji gen cro in zapoznel pozni gen Q, ki je potreben za transkripcijo poznih genov.

177
Q

Vzpostavitev lizogenije.

A
  • produkta zapoznelih zgodnjih genov cII in cIII omogočita RNAP, da začne s
    prepisovanjem mRNA s promotorja PRE (RE – repressor establishment)
  • PRE namreč nima tipičnega konsenzusnega zaporedja –10 in –35, ki ju prepozna RNAP
  • protein zapisan v cII omogoči, da RNAP s promotorja PRE prične prepisovati mRNA
  • protein zapisan v cIII zaščiti pCII pred degradacijo (pCII je namreč zaradi razgradnje z gostiteljsko proteazo HflA zelo nestabilen)
  • transkripcija s PRE vodi v sintezo lambda-represorja CI in blokira translacijo mRNA gena cro (učinek protiprepisne RNA).
  • za vzpostavitev lizogenije je nujen lambda-represor, zapisan v genu cI
  • lambda represor deluje na operatorja OL in OR in prepreči sintezo mRNA s PL
    in PR (prepreči izražanje zgodnjih in zapoznelih zgodnjih genov ter posledično poznih genov)
  • lambda represor CI se veže kot dimer
    na operatorja OL in OR in prepreči
    vezavo RNAP na PL in PR -> prepreči izražanje genov.

PRE je pomemben, da dobimo cI. cII je potreben, da se PRE prebere (ta nima mesta, da ga RNAP prebere) -> ko se cII veže, lahko prebere.

178
Q

Kako se veže lambda represor na DNA?

A

Lambda represor se na DNA veže kot dimer:
Monomer represorja CI ima dve domeni:
– N-terminalna domena ima funkcijo vezave na DNA (DNA-vezavno mesto)
– C- terminalna domena ima dimerizacijsko funkcijo

Lambda represor uporabi motiv HTH (helix-turn-helix) za vezavo na DNA:
Vsaka DNAvezavna domena se veže
na svoje lice DNA – dve kratki α-helikalni regiji (2 in 3) proteina CI se vežeta v veliki graben dvojne vijačnice
DNA.

179
Q

Vezava CI represorja na operator.

A

OR1, OR2, OR3 in OL1, OL2, OL3.

Če je dovolj represorja, se veže na tri vezavna mesta. Če je manj lambda represorja se veže najprej na OR1 (prekrije PR) potem OR2 (OR3 prost) in če ga je veliko se veže tudi na OR3 (prekrije PRM)

Ko se veže na OR1, prekrije mesto za vezavo RNAP, PR.

Oba operatorja OL in OR vsebujeta tri vezavna mesta za represor CI.
Oba operatorja OL in OR se prekrivata s promotorjem za RNAP.

Represor CI se veže kooperativno na operator.

  • vezava represorja na eno vezavno mesto poveča afiniteto za vezavo
    represorja na sosednje vezavno mesto v operatorju
  • največja afiniteta vezave je za OL1 in OR1 (10x večja), zato se represor
    najprej veže na vezav no mesto 1, zatem na OL2/OR2

8/23, 24

180
Q

Kako lambda represor CI vzdržuje lizogenijo?

A

Dokler lambda represor nastaja, tako dolgo je celica v lizogenem ciklu.

Vezava represorja CI na mestu OR2 omogoča vezavo RNAP na promotor PRM (RM – repressor maintenance) in tako se lahko dogaja prepisovanje gena cI.

181
Q

Avtoregulacija lambda represorja.

A

Malo represorja: veže se na OR1 in OR2, kar pomeni, da je PRM prosta. Sem se veže RNAP, nastane cI mRNA -> represorski monomer -> represorski dimer -> veže se na mesta O.

Veliko represorja: veže se na OR1, OR2 in OR3 -> se upogne in tako dobimo zavoj -> represor tako sam sebe zavre in promotor je ujet in se ne izrazi.

182
Q

Nastanek lizogene bakterije.

A

Regulator CII omogoči tudi transkripcijo s promotorja PI. Tako se izrazi gen za integrazo, ki omogoči vključitev lambde v kromosom bakterije.

Integraza omogoči mestno-specifično
rekombinacijo med attP in attB. (att –
attachment (mesto vezave), P - fag, B - bakterija). attP je homologen attB. -> fagna DNA se vključi (attP/B).

8/27-29

183
Q

Imunost za superinfekcijo.

A

Represor C1 podeli imunost za superinfekcijo z drugim fagom, ki ima enako regijo imunosti.

Če nov fag inducira DNA, ko je bakterija lizogena, ne bi uspelo.

184
Q

Vzpostavitev litičnega cikla.

A

Razgradnja represorja vodi v litičen cikel.

Ob indukciji se povezava med C in N domeno prekine -> zaključi se lizogeni cikel.

Poškodbe DNA preko sistema SOS in proteina RecA vodijo v indukcijo faga
lambda.

DNA se zaradi stresa, antibiotikov… poškoduje -> enoverižna DNA -> enoverižna DNA se poveže s RecA -> RecA-ssDNA -> nukleoproteinski kompleks -> razgradnja represorja -> operatorji se sprostijo in tako sta promotorja na voljo za RNAP -> Int/Xis sta potrebna, da se izključi fag -> fag v ciklični obliki v citoplazmi - litični cikel.

Cro se veže na L in D operator (na ista vezavna mesta kot CI-represor, le ta z obrnjeno afiniteto – najprej O3, potem O2 in nazadnje O1).
Cro inhibira sintezo lambda represorja
Preprečuje sintezo represorja iz PRM&raquo_space;akumulacija proteina Q, ki je pomemben za izražanje poznih genov in tako stimulira sintezo poznih genov-strukturnih proteinov»fagnih partiklov.

Vzpostavitev litičnega cikla je odvisna od antiterminatorskih faktorjev N in Q:
* pN: omogoča RNAP, da nadaljuje
prepisovanje preko terminatorjev v
zapoznele zgodnje gene
* pQ: omogoča RNAP, da nadaljuje
prepisovanje preko terminatorja v poznegene

8/31-34

185
Q

Antiterminacijski kompleks in vloga N.

A

Delujeta tako, da se transkripcije lahko nadaljuje preko mesta terminacije.

nut mesta niso aktivna v DNA, ampak so aktivna, ko so prepisana v mRNA.

Brez N:
Iz promotorja R se začne prepis nutR v mRNA. RNAP pride do vezavnega mesta tR1.

Z N:
N in AEBG kompleks se vežeta na RNAP. RNAP gre čez transkripcijski stop signal.
Ko se sintetizira mRNA, nastane kompleks iz proteinov Nus in N (lambda) na zaporedju nut. Ta kompleks se veže na RNA-pol in preprečuje, da bi polimeraza zastala na terminatorskih mestih, kar bi sicer povzročilo, da bi faktor ro prekinil
transkripcijo.

8/36,37

186
Q

Antiterminacijski kompleks in vloga proteina Q.

A

qut: od -35 do -10 -> te dve točki sta neugodno narazen in ko se RNAP veže ne more začet s transkripcijo -> pojavi se Q -> veže se na mesto qut -> RNAP se veže -> Q prisili, da se sigma faktor spremeni -> ta konformacijska sprememba povzroči, da RNAP prepozna dva mesta, ki sta podobna -35 in -10.

8/38,39

187
Q

Pomnoževanje DNA faga lambda.

A

Od začetka po mehanizmu podvojevanja „theta“, zatem, ko
koncentracija pomnožene DNA
naraste pa po mehanizmu „kotalečega se kroga“.

Nastanejo konkatemere, ki se pakirajo potem v fagne glave.

Glava nastane posebej in repek posebej in se potem združita.

188
Q

Kaj je mutacija?

A

Vsaka sprememba v zaporedju nukleotidov DNA, ki se deduje.

  • sprememba v enem baznem paru
  • sprememba v velikem številu baznih parov
  • sprememba v obsežni regiji kromosoma
  • zamenjave (AT -> GC)
  • delecije (AGAT -> AAT)
  • insercije (AAT -> AGAT)
  • premik bralnega okvirja (na levi strani se vrine nukleoƟd in se bralni okvir premakne).
  • duplikacija (del kromosomske informacije se podvoji)
  • inverzija (del kromosomske informacije se “obrne naokoli”)

Enojna mutacija (single mutation) – povzročila jo je ena napaka v replikaciji/rekombinaciji/popravljanju (ni vezana na število spremenjenih baz).

Point mutation – točkovna mutacija. Hot
spots v DNA-pogoste mutacije.

189
Q

Loss-of-function (null), “leaky“, Gain-of-function.

A

a) mutacije, ko ni več produktov tega gena, gen se utiša.
b) mutacija zmanjša produkcijo
gena.
c) gen se tako spremeni, da dobimo nov protein z novo funkcijo.
d) če je gen prej bil utišan, ga mutacija spremeni in dobimo produkt. Funkcija se povrne.

190
Q

Mutante : reverante.

A

Prave reventante – sprememba ki je vodila v mutacijo se popravi (če se A doda, se potem tudi isti A odstani). Supresorske mutante. To preverjamo samo tako, da pogledamo DNA.

Domnevne revertante, ker lahko so tudi supresorske mutante - razlika v pogostnosti.

191
Q

Substitucija.

A

Dve vrsti substitucije:

  • tranzicija (t zamenjal z c)
  • transverzija (bazna tipa se zamenjata, t zamenja a).

Vzrok:

  • Napačno parjenje baz: DNA-polimeraza se zmoti (G in T).
  • Spontana deaminacija: baze se spreminjajo C se spremeni v U, povezava med G in U ni prava in se popravi.
  • Oksidacija baz (gvanin -> oksidacija -> 8-oksogvanin

Posledice:

  • drugačnosmiselne mutacije: T se je spremenil v C, v mRNA je namesto AUC, GUC in ta kodira drugo AK. AK lahko razdelimo v 5 skupin. Funkcijsko se lahko v skupini zamenjajo, ker so si med seboj podobne. Če se zaradi posledice mutacije ohrani isti tip AK, ni tako hude posledice, kot pa če se zamenjajo AK
    med skupinami.
  • nesmiselne mutacije: ko se uvede stop kodon. GTT se spremeni v ATT, ta je v mRNA UAA (stop kodon). Amber (UAG),
    okra(UAA) in opal (UGA) (odvisno kateri stop kodon je bil uporabljen).
  • polarni efekt - ena sama substitucija ima lahko zelo velik učinek: Rho mesto za terminacijo , na rut mesto na mRNA se veže Rho faktor in vrže polimerazo dol. Če so skos gor ribosomi, je rut mesto skos prekrit in se Rho faktor ne more vezat. In se naslednji geni lahko prepisujejo. Če je prislo do mutacije in je nastal stop kodon, se ribosom odveže, Rho se veže na rut in polimeraza pade iz DNA.

Značilnosti:

so točkovne mutacije
- pogosto “leaky”
- tudi nesmiselne mutacije so pogosto “leaky “
UGA>UAG>UAA
- hitro lahko revertirajo

192
Q

Premik bralnega okvirja.

A

Vzrok:

  • DNA-polimeraza zdrsne. Ko se nukleotid ponavlja se lahko zgodi, da zdrsne in se okvir premakne.
  • Za premikom bralnega okvirja sledijo popolnoma druge AK.
  • Zdrs se pogosto dogodi na zaporedju, kjer so kratke ponovitve.

Patogene bakterije lahko premike bralnega okvirja pogosto uporabljajo. Imajo en gen .(mehenizmi izogiba imunskemu
sistemu).

193
Q

Delecije.

A

Vzroki:
- Rekombinacija med dvema neposrednima ponovitvama (ni nujno, da se 100 % ujemata), ki sta na dveh lokacijah (I-dveh različnih molekulah DNA, II – isti
molekuli DNA). Rekombinacija je pomemben vzrok delecije. Ko sta dve zaporedji ko sta si zelo podobni, da lahko med njima pride do zamenjave zaporedij, lahko je to znotraj iste molekule ali med različnimi. Te ponovitve mrajo bit dolge najmanj 50 bp. S tem se lahko del kromosoma izreže in obratno.

  • Ponovitve morajo biti dolge vsaj 50 bp, da se na njih lahko dogaja rekombinacija.
  • IS, Tn, geni rRNA – to so vse lahko možne ponovitve za rekombinacijo.

Značilnosti:

  • Običajno niso “leaky”
  • Nastanejo nefunkcionalni proteini oz. genski produkti
  • Pogosto vzrok genskih fuzij oz. drugačne regulacije
  • Dolge delecije nikoli ne morejo revertirati
  • Označimo jih z grško črko delta ()
194
Q

Tandemske duplikacije.

A

Vzroki:

  • rekombinacija: isto zaporedje se ponavlja. 2 molekuli z 2 ponovitvama, ena ponovitev se prestavi na drugo molekulo in imamo eno molekulo z eno ponovitvijo in eno z tremi.

Posledice:

  • Nastanek tandemskih duplikacij v enem
    samem genu običajno inaktivira protein.
  • Če pa je podvojena regija dovolj dolga –
    vključuje dva ali več genov – potem pa sploh ni posledic.

Bakterije lahko dolge duplikacije preživijo popolnoma brez vpliva na fenotip.

Značilnosti:

  • Običajno tandemske duplikacije v enem
    genu niso “leaky”.
  • A hitro lahko revertirajo in niso stabilne.

Mutacija se lahko hitro popravi, so nestabilne mutacije. Velik imen imajo za evolucijo, nastaneta 2 kopiji gena, ena se podvaja druga se ohranja.

195
Q

Inverzije.

A

Vzroki:

  • rekombinacija: rekombinacija med dvema
    obrnjenima ponovitvama (ni nujno, da se 100 % ujemata).

Značilnosti:

  • Hitro lahko revertirajo in niso stabilne, razen če je šlo za rekombinacijo med dvema ne čisto enakima obrnjenima ponovitvama.
  • Pogosto ne vodijo v spremembo fenotipa – izjema regulacija.
  • Zelo dolge inverzije so lahko problematične – npr. usmerjenost zaporedij KOPS.

9/36:
Promotor za fimA je na delu ki se lahko obrača. In če se del obrne, se fimA ne more izrazit.

196
Q

Insercije.

A

Vzroki:

  • za kratke - zdrs
  • za dolge - transpozicija

Značilnosti:

  • Inaktivirajo gen
  • Običajno niso “leaky”
  • Transkripcijsko-terminacijska mesta TrE
    lahko motijo izražanje genov, ki jim sledijo.
  • Lahko revertirajo, čeprav redko (pri TrE je to nemogoče, kratka ponovljena zaporedja, ki ostanejo so prekratka za rekombinacijo).
197
Q

Supresija mutacij.

A

Nekje drugje se zgodi mutacija, ki izniči vpliv neke druge mutacije.

Intragenski (v istem genu, ne pa na istem mestu) in intergenski supresorji (supresorska mutacija je nastala čisto v drugem genu, ki je vodla v situacijo, ki je popravla prvotno mutacijo).

198
Q

Intragenski suprepresorji.

A
  • Originalna mutacija (substitucija) spremenila protein, da je postal neaktiven – druga mutacija v istem genu prinesla tako spremembo, da je protein spet aktiven
  • Še en premik bralnega okvirja, ki izniči predhoden premik (vmes ni smel biti
    STOP ali vstavitev čisto moteče AK).
199
Q

Intergenski suprepresorji.

A
  • Originalna mutacija (substitucija) spremenila protein, da je postal neaktiven – druga mutacija v drugem genu pa je
    prinesla tako spremembo, da je protein spet aktiven ali pa se je pojavil nek drug
    produkt, ki ga je nadomestil
  • Preprečila kopičenje toksičnega produkt – primer gal
200
Q

Intra- in intergenski suprepresorji.

A

Gal geni so potrebni za pretvorbo gal v glu.

Galaktozno operon ima vse gene, ki galaktozo pretvarja v glukozo. Problematično je, če se zgodi mutacija v GalE je UDP-galactose toksično. Supresorska mutacija je mutacija GalK in se galaktoza ne spreminja in ni toksičnih produktov.

201
Q

Nonsense suprepresorji.

A

Nastanek:
Mutacija, ki tRNA spremeni tako, da
antikodon prebere STOP kodon.

202
Q

Kaj lahko vpliva na mutagenezo?

A
  • fizikalni dejavniki (UV, X, g-žarki):
    UV svetloba deluje tako, da na dve sosednih timinih dela napačne vezave, zelo močne povezave. Polimeraza ima potem težave.
  • kemijski dejavniki: analogi baz:
    Na dušik A se veže H in se A namesto s T veže z C.
  • kemijski dejavniki: kemijske spojine, ki spremenijo baze:
    Adeninov NH2 se zamenja z O in se veže z C.
  • kemijski dejavniki: kemijske spojine, ki spremenijo baze:
    Hidroksilamin: specifično odstrani amino
    skupino s C → tranzicija GC-AT
    MNNG: alkilirajoči dejavnik – doda
    metilno skupino na DNA
  • kemijski dejavniki - interkalirajoče spojine:
    Etidijev bromid obarva DNA, ker se usede v dvojno vijačnico in moti polimerazo.
203
Q

Mutageneza.

A
  • mutatorski sevi
  • s transpozoni ali insercijska mutageneza
  • supresija nesmiselne mutacije
  • mestno specifična in vitro mutageneza z oligonukleotidi
  • sinteza genov in vitro
  • s PCR
  • genske fuzije
  • genetsko rekombinacijsko inženirstvo
  • CRISPR-Cas

9/50 - 58

204
Q

Popravljalni mehanizmi-

A
  1. sistemi, ki neposredno popravljajo poškodbe:
    -fotoreaktivacija (točno to odsopanje prepoznajo in razrešijo)
    -glikozilaze (prepoznavajo točno tisti poškodovan nukleotid, ker ma gor recimo oksi skupino, glikozilaze odsepijo te skupine)
    -odstranitev metilnih skupin…
    -9/59-60
  2. mehanizmi, ki posredno popravljajo poškodbe
    -zaznajo poškodbo in izrežejo okolico
    -9/61
  3. postreplikacijsko popravljanje
    -nastale, ker se je polimeraza zmotla in sama tega ni prepoznala. Mutacijo zazna sistem MutSLH in zna ugotovit ali je mutacija na novi ali stari verigi, ki se med sabo ločita po metilirane GATC zaporedja na starševski verigi. Vsako GATC zaporedje je metilirano. Sistem odstrani novo vorigo,
    DNA-polimeraza dopolni in ligaza zalepi.
    -9/62
  4. Inducirano popravljanje
    -Ko je celica v razmerah, kjer je polno poškodb pride do odziva SOS. Zaradi poškodb so v DNA nastali prelomi, nastanejo enoverižne oblike DNA, na te se veže RecA. LexA je represor na sos
    genih. RecA z ssDNA povzroči, da se LexA dimeri razgradijo. LexA se sprosƟ in se izrazijo sos geni. Ti proteini popravljajo DNA.
    -9/63
205
Q

Kaj je transpozicija?

A

Transpozicija je prenos dela DNA iz enega mesta na drugo mesto istega genoma.

Element DNA, ki se prenese, označimo kot transpozicijski element.

Vrsta nehomologne rekombinacije (rekombinacija = prekinitev in ponovno spajanje DNA v novih kombinacijah; ni
potrebno obsežne homologije med dvema zaporedjema DNA, ki se bosta rekombinirali).

Z evolucijskega vidika so to ostanki virusov, ki so se ohranili v
gostiteljskih genomih.

206
Q

Nereplikativna in replikativna transpozicija.

A

Nereplikativna:

Cut and paste.

Donorska DNA + sprejemna DNA -> iz enega mesta se transpozicijski element izreže -> prestavi se na mesto sprejemne DNA.

Če se donorska DNA ne popravi, lahko ostane prekinjena.

Replikativna:

Donorska DNA + sprejemna DNA -> dve kopiji transpozicijskega elementa.

207
Q

Katere tri skupine transpozicijskih elementov poznamo?

A
  1. IS
    Preprosti, ki imajo samo informacijo za transpozicijo. Imajo obrnjene ponovitve, ki jih transpozaza prepozna kot začetek in konec.
  2. Tn z IS na koncih
    Dodatni geni - transpozoni.
  3. Tn z obrnjenimi ponovitvami na koncu
    Obrnjene ponovitve so daljše kot pri insercijskih zaporedjih.

10/8

208
Q

Neposredne in obrnjene ponovitve v DNA.

A

Neposredne oz. istosmerne ponovitve:
Kratki zaporedji nukleotidov v
DNA, ki sta si identični ali skoraj
identični in se nahajata na isti
verigi DNA.

Obrnjene ponovitve:
Kratki zaporedji nukleotidov, v
komplementarnih verigah iste
molekule DNA, ki se vsaka v
smeri 5′ → 3′ enako ali skoraj
enako bereta.

10/11

209
Q

Opiši splošne lastnosti transpozicijskih elementov.

A

Specifičnost tarčnega mesta:
Nekateri TrE se vstavijo v popolnoma naključna tarčna mesta, večina TrE pa ima vsaj malo preference (v nekatera zaporedja se bolj pogosto vključi kot v druga).

Učinek na sosednje gene – t. i. polarni učinki:
Večina TrE s svojo vključitvijo povzroči polarne učinke, če se vključijo v gen z zapisom za policistronsko mRNA

Imunost tarčnega mesta
* Isti tip TrE se ne vključuje v DNA, kjer je vključen že TrE istega tipa
* Imunost lahko sega do preko 100,000 bp, a se ta razdalja za posamezne TrE razlikuje

210
Q

Temlejni koraki v transpoziciji.

A

Transpozon v donorski DNA -> transpozaza se usede na obrnjene ponovitve in tvori sinapso -> transpozon se izreže -> izbere si tarčno mesto in zareže v mesto (naredi zamaknjen rez) -> ostanejo “luknje” -> RNAP popravi luknje in dosintetizira kar manjka.

211
Q

Insercijska zaporedja.

A
  • Najmanjši bakterijski TrE
  • Običajno so dolga le okoli 750 do
    2000 bp
  • Kodirajo encim transpozazo
  • prvotno so bili v E. coli najdeni štirje
    različni elementi IS: IS1, IS2, IS3 in
    IS4. Večina sevov E. coli K-12 vsebuje
    približno šest kopij IS1, sedem kopij
    IS2 in manj kopij drugih
  • čeprav imajo skoraj vse bakterije IS, imajo IS običajno stopnjo specifičnosti za posamezne
    vrste, kjer imajo evolucijsko najbližje bakterije tudi evolucijsko bližnje IS
  • do danes je bilo v bakterijah najdenih na tisoče različnih elementov IS
212
Q

Sestavljeni transpozoni.

A
  • dva elementa IS istega tipa tvorita večji transpozicijski element
  • nekateri sestavljeni transpozoni, kot je Tn9, imajo končne IS v isti orientaciji, medtem ko jih imajo drugi, vključno s Tn5 in Tn10, v nasprotnih smereh
213
Q

Transpozicija sestavljenega transpozona.

A

Vsaka IS se lahko prenese neodvisno, če transpozaza deluje na oba konca. Ker pa so vsi konci IS v sestavljenem transpozonu enaki, lahko transpozaza, kodirana v enem od IS, prepozna konce katerega koli IS. Ko takšna ranspozaza deluje na IR na najbolj oddaljenih koncih sestavljenega transpozona, se oba elementa IS preneseta kot enota, pri čemer se geni med njima prenesejo. Ta dva IR se imenujeta “zunanja konca” obeh elementov IS, ker sta najbolj oddaljena drug od drugega.

10/17

214
Q

Sestavljanje plazmidov s IS.

A

Faktorje R ali plazmide R, ki vsebujejo veliko genov za odpornost, so lahko deloma nastali zaradi IS. Gen, z zapisom za odpornost proti Tet, je obdan z IS3, območje, ki vsebuje 5 drugih genov z zapisi za odpornosti, pa je obdano z elementoma IS1.

215
Q

Nesestavljeni transpozoni.

A
  • dva IR elementa sta na konech – vedno se prenaša kot ena enota
  • lahko povzroči tudi preureditve sosednje kromosomske DNA

10/19

216
Q

Mehanizem nereplikativne transpozicije.

A

Mehanizem prenosa Tn5:

Posamezne kopije transposaze (Tnp) se vežejo na vsak konec transpozona in nato vežejo drug na drugega, tako da se oba konca transpozona združita
(sinapsa).

Tn se izreže iz donorske DNK, da se na koncih elementa oblikujejo lasnice (fosfodiestrske povezave), ki se po hidrolizi razprejo.

Tn se prestavi na novo tarčno mesto, ki ga odpre transpozaza.

Replikacija zaključi podvajanje tarčnega mesta.

10/20

217
Q

Mehanizem replikativne transpozicije.

A

Mehanizem transpozicije Tn3:

Po cepitvi na 3′ koncih elementa, se element poveže z novim tarčnim mestom – nastane kointegrat.

Manjkajoči nukleotidi se dosintetizirajo.

Kointegrat se z rekombinacijo, ki jo izvede resolvaza TnpR na mestih RES, razreši.

Končni produkt je element Tn3 tako na novem mestu kot na starem mestu.

10/21

218
Q

Faze enostopenjske transpozicije.

A
  1. izrez TrE,
  2. prenos TrE,
  3. sinteza manjkajočih
    nukleotidov.

10/22

219
Q

Faze dvostopenjske transpozicije.

A
  1. izrez TrE,
  2. povezava TrE in
    tarčnega mesta,
  3. sinteza manjkajočih
    nukleotidov,
  4. kointegrat,
  5. razprtje kointegrata.

10/22

220
Q

Tn10

A
  • nereplikativen transpozon
  • tetraciklinska rezistenca
221
Q

Tn1721

A
  • replikativen transpozon
  • tetraciklinska rezistenca
222
Q

Uravnavanje transpozicije.

A

Transpozicija mora biti strogo uravnava in se sme zgoditi le redko; v nasprotnem primeru bi celična DNA postala “prepolna” s transpozoni, kar bi imelo številne škodljive učinke.
Pogostost transpozicije se giblje od približno enkrat na vsakih 103 delitev celic do približno enkrat na vsakih 108 celičnih delitev, odvisno od vrste transpozicijskega elementa.

Dva podobna elementa IS50 obdajata gene za odpornost proti antibiotikom. Samo IS50R kodira transpozazo Tnp in inhibitor, ki je N terminalno okrnjena različica samega sebe. Prav tako Dammetilacija IE-elementov IS50 preprečuje, da bi transpozaza rezala te konce in prenesla posamezne elemente IS50.

223
Q

Transpozicija je lahko usklajena s podvojevanjem kromosoma.

A

Transpozicija po replikaciji DNA olajša popravljanje DNA.
Pri več transpozonih replikacija DNK tako stimulira njihovo transpozicijo.

Replikacijske vilice se približajo transpozonu -> replikacija čez transpozon aktivira transpozicijo -> nereplikativna transpozicija vodi da se DNA veriga prelomi -> popravilo tega preloma začne sestrski kromosom -> nastane transpozon v donorski DNA.

10/26

224
Q

Katere transpozone poznamo?

A
  • DDE (aspartat in glutamat)
  • Y2 (dva tirozina)
  • Y (tirozin)
  • S (fosfoserin)

Odvisni so od aminokislin.

225
Q

Uporaba TrE.

A

Uporaba transpozicijskih elementov:
1. mutiranje genov;
2. prenašalci regij homologije, restrikcijskih mest, različnih zaporedij;
3. genske fuzije (transkripcijska fuzija, translacijska fuzija).

226
Q

Mutageneza s transpozoni.

A
227
Q

Kaj je konjugacija?

A

Je genski prenos ob nesposrednem stiku dveh bakterijskih celic.

228
Q

Faze konjugacije po gramu negativnih bakterij.

A
  1. neposreden stik in zbliževanje
    F+ in F- celice
  2. mobilizacija prenosa,
  3. prenos enojne linearne molekule
    DNA s 5’ koncem in hkratna sinteza v donorju in recipientu;
  4. zaokrožitev in nastanek funkcionalnega plazmida.
229
Q

Prenos DNA - molekularni dogodki.

A

Relaksaza je encim, ki reže.

Relaksaza se veže na tirozinski konec -> nastane kovalentna vez med relaksazo in 5’ DNA -> z relaksazo vred potuje plazmid v celico -> relaksaza se sprosti -> fosfodiestrska vez

230
Q

Kateri je najbolj preučen konjugativen plazmid?

A

Plazmid F.

231
Q

Kateri dve skupini produktov genov tra sodelujeta pri konjugaciji?

A

Skupina Dtr (“DNA transfer and replication”):
sodelujejo pri prenosu DNA in podvajanju; njihovi geni so nameščeni okoli oriT

Skupina Mpf (“mating-pair formation”):
sodelujejo pri vzpostavitvi stika, nastanku in vzdrževanju paritvenega para

232
Q

Regija tra plazmida F.

A

Za konjugacijo plazmida F je potrebnih ~ 40 genov:
* geni za uravnavanje (traJ, finO, finP),
* geni za sintezo in izgradnjo pilov (traA, traL, traE, traK, traB, traV, traC, trbI, traW, traU, traF, traQ, traG, traH, traX),
* geni za metabolizem DNA (traM, traY, traD, traI),
* geni za stabilizacijo prenosa (traN, traG)
* geni za površinsko izključitev (traS, traT)

233
Q

Princip protismiselne oz. protiprepisne RNA.

A
234
Q

Uravnavanje konjugacije.

A
235
Q
A

10/53

236
Q

Prenos Hfr.

A

Enoverižna DNA se prenese -> dvoverižna prenesena DNA in dvoverižna lastna DNA -> homologna rekombinacija.

237
Q

Konjugacija po gramu pozitivnih bakterij.

A

Konjugativne plazmide so našli tudi pri mnogih po Gramu pozitivnih bakterijah, npr. Bacillus, Enterococcus, Streptococcus, Staphylococcus,
Streptomyces.

Njihov sistem konjugacije (z izjemo Streptomyces) je podoben sistemu konjugacije pri po Gramu negativnih bakterijah (npr. zaporedja oriT obeh
skupin so si zelo sorodna). Glavna razlika je v sistemu Mpf, saj je pri po Gramu pozivitnih bakterijah zaradi
sestave celične stene lahko bolj preprost.

238
Q

Konjugacija bakterije Enterococcus faecalis.

A
  • so medicinsko pomembni
  • imajo zanimiv način konjugacije
  • uporabljajo posebne majhne
    peptide, ki jih recipientske celice
    sproščajo v okolje, t. i. FEROMONE
  • feromoni pritegnejo donorske
    celice, da začnejo s konjugacijo
  • feromoni so za posamezne
    plazmide specifični
  • ko iskan plazmid prejmejo,
    prenehajo izločati njegov feromon
239
Q

Konjugacija bakterije Enterococcus faecalis.

A

Ob iznosu lipoproteina se odstranijo signalna zaporedja, zatem iz preostalega dela po proteolizi nastanejo 7-8 AK dolga zaporedja s Cterminalnega dela, ki se izločijo v okolje. V okolje se tako izločijo samo
aktivne oblike, ki delujejo kot feromoni in pritegnejo F+ celico.

Specifičen feromon prikliče specifičen plazmid.

240
Q

Kako se feromon sprosti v okolje?

A

Signalna peptidaza zazna, da je predolgo in odreže -> feromon se sprosti v okolje.

10/60

241
Q

Neinduciran donor.

A
  • za zaznavo feromonov potrebuje kar nekaj specifičnih proteinov, lociranih na površini celice in v citoplazmi
  • geni za te proteine so na konjugativnih plazmidih
  • feromon je imenovan po tipu plazmida, ki ga pritegne (pAD1 – feromon je cAD1)
242
Q

Induciran donor.

A
  • cAD1 se veže na TraC na površini celice
  • TraC ga prenese na oligopeptidni
    permeazni sistem (Opp), ki ga vnese v
    citoplazmo
  • v citoplazmi se veže na TraA in mu tako prepreči represijo transkripcije genov za konjugacijo
  • tako nastane TraE, ki aktivira ostale gene tra
  • nastane agregacijski protein Asa, ki pokrije površino donorske celice in sproži kontakt z recipientsko celico
243
Q

Konjugacijski par.

A

Po vzpostavitvi celičnega kontakta med
donorjem in recipientom, nastane
konjugacijska pora, skozi katero se prenese plazmidna DNA kot pri po Gramu negativnih bakterijah

244
Q

Transkonjuganta.

A

Po vzpostavitvi konjugativnega plazmida v recpientu, ta ne deluje več
kot recipient in ne privlači več plazmidov istega tipa * mehanizmi za to so trije:
1. izrazijo se površinski izključitveni proteini (niso narisani)
2. sintetizira se inhibitor (iAD1), ki se veže na TraC in prepreči ponovno aktivacijo
3. TraB veže neaktiven feromon, ki pripada lastnemu plazmidu in se tako onemogoči izolčanje tega feromona

245
Q

Konjugacija streptomicet.

A
  • tvorba micelija, kjer se celice povezane (po delitvi se celice med sabo ne ločijo)
  • za konjugacijo potrebujejo zelo malo genske informacije
  • zaradi povezav je frekvenca konjugacije zelo visoka (vse do 100 %)
  • konjugacija ima dva koraka: intermicelijski (med dvema micelijema) prenos vezan na produkt gena tra in intramicelijski prenos
246
Q

Kaj se lahko še prenese s konjugacijo?

A
  • drugi nekonjugativni plazmidi, ki se jih lahko mobilizira
  • imajo zaporedje oriT in regijo mob

Niso sami po sebi konjugativni.

247
Q

Trije koncepti na konjugaciji temelječih protimikrobnih dejavnikov.

A
  1. v kromosomu donorja je zapis, ki preprečuje pretirano namnožitev
    konjugativnega plazmida -> prenos s konjugacijo -> v recipientu ni zaščitnega proteina, konjugativni plazmid se namnoži do propada celice
  2. v kromosomu donorja je zapisan imunski protein, ki varuje pred na konjugativnem plazmidu zapisanim toksinom -> prenos s konjugacijo -> v recipientu ni imunskega proteina, toksin deluje
  3. v kromosomu donorja je zapisan
    represor, ki preprečuje sintezo toksina
    -> prenos s konjugacijo -> v recipientu ni represorja, toksin se sintetizira
248
Q

Kateri je najpogostejši konjugativni plazmid v rastlinski biotehnologiji.

A

Ti plazmid.

  1. Plazmid je odstranjen iz bakterije in T-DNA je razrezana.
  2. Tuja DNA je razrezana.
  3. Tuja DNA je vstavljena v T-DNA plazmida.
  4. Plazmid je vstavljen nazaj v bakterijo.
  5. Bakterija je uporabljena, da vstavijo T-DNA z tujim genom v rastlinsko celico.
  6. Rastlinske celice rastejo v kulturi.
  7. Rastlina nastane iz celice. Vse celice lahko tuj gen izrazijo.
249
Q

Konjugativna transpozicija.

A

Konjugativna transpozicija je intercelularno premikanje TrE s konjugacijo.

Konjugativni transpozoni so elementi DNA bakterij, ki se lahko premikajo intracelularno ali intercelularno.

250
Q

Konjugativni transpozoni ali integrativni konjugativni elementi
(ICE).

A
  • običajno vključeni v kromosom in ne obstajajo v avtonomni obliki kot plazmidi
  • pogosto imajo zapise za Tra in se lahko prenesejo v recipientske celice
  • najbolj poznan je Tn 916
251
Q

Faze konjugativne transpozicije.

A
  1. izključitev in tvorba intermediata;
  2. vključitev ali prenos;
  3. podvojitev in vključitev.
252
Q

Tn916.

A
  • konjugativen transpozon
  • tetraciklinska rezistenca
253
Q

Tn916 in drugi ICE so promiskuitetni

A
  • Prenašajo se v številne vrste po Gramu pozitivnih bakterij in celo v nekatere po Gramu negativne bakterije.
  • Gen za odpornost proti antibiotiku
    tetraciklinu, tetM, so našli tudi v številnih vrstah po Gramu pozitivnih in po Gramu negativnih bakterij.