izpit Flashcards

1
Q

opiši osnovno znanje
- kaj zajema
- glagoli osnovnega znanja

A

osnovno znanje - priklic
- POZNAVANJE:
pojmov in dejstev ter PRIKLIC znanja
dejstev
formul
izrekov
definicij
terminologije
klasifikacij in kategorij (množice, enačbe …)

GLAGOLI:
vstavi ustrezno besedo
poveži
poimenuj
označi
zapiši z matematičnim simbolom
povej
navedi, napiši …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

opiši konceptualno znanje
- kaj zajema
- glagoli

A

konceptualno znanje zajema RAZUMEVANJE obravnavanih pojmov (konceptov) in dejstev
- prepoznavanje pojma
- navajanje primerov in protiprimerov
- uporaba in povezovanje z modeli, pripomočki …
- primerjanje, razlikovanje, povezovanje pojmov
- prepoznavanje, interpretacija in uporaba terminologije in simbolike
- poznavanje in uporaba dejstev, definicij, zakonitosti …

GLAGOLI:
obkroži/podčrtaj kaj drži
navedi primer/protiprimer
pojasni definicijo …
opiši, oceni, povej drugače
navedi posplošitev
primerjaj
pokaži z modelom, sliko, diagramom …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

opiši proceduralno rutinsko znanje
- kaj zajema
- glagoli

A

rutinsko proceduralno znanje zajema obvladovanje PREPROSTIH artimetičnih in geometrijskih postopkov
- uporaba pravil in obrazcev
- izvajanje rutinskih računskih operacij
- reševanje enostavnih besedilnih nalog
- izdelovanje tabel, geo. konstrukcij …

glagoli rutinskega proc. znanja:
izračunaj
nariši
sestavi, konstruiraj
naredi, izdelaj
dopolni
nariši diagram …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

opiši kompleksno proc. znanje
- kaj zajema

A

kompleksno proc. znanje zajema reševanje SESTAVLJENIH nalog z VEČ PODATKI
- VEČSTOPENJSKA besedilna naloga
- naloge, ki so rešljive v VEČ KORAKIH

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

opiši problemsko znanje
- kaj zajema

A

problemsko znanje zajema
- prepoznavanje in formuliranje problemov
- uporabo strategij, modelov in mat. orodij za reševanje
- uporaba induktivnega, deduktivnega, prostorskega mišljenja
- raziskovanje problemov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je razlika med algebro in aritmetiko?

A

aritmetika se osredinja na KONKRETNE izračune, algebra pa na odkrivanje VZORCEV, RELACIJ, PRAVIL, POSPLOŠITEV …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

je izračun posameznih računov aritmetika in algebra?

A

to je gola artimetika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj je začetna algebra?

A

ko pozornost preusmerimo na opazovanje odnosa, relacij med računi, števili, pojmi … ko išečmo in oblikujemo posplošitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

navedi primer aritmetičnega in primer algebrskega vprašanja za primer vzorcev?

A

aritmetično vpr.: kakšne barve je 11. kocka? (lahko razberemo)

algebrsko vpr.: kakšne barve bi bila 50. kocka? (moramo priti do posplošitve; predvidevanje, sklepanje, utemeljevanje …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

zakaj so vzorci uvod v algebro?

A

ker je algebrsko mišljenje iskanje posplošitev, kar pa pri vzorcih delamo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kaj je aritmetična posplošitev?

A

to je posplošitev, kjer manjka oblikovano smiselno splošno pravilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj je rekurzivno oblikovanje posplošitve?

navedi primer rekurzivne posplošitve

A

rekurzivno oblikovanje posplošitev je iskanje podobnosti na lokalni ravni, znotraj zaporedja, med posameznimi členi zaporedja, med sosednjimi členi

primer: vsak naslednji člen ima tri kocke več kot predhodni člen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je funkcijsko oblikovanje posplošitev?

navedi primer funkcijske posplošitve

A

funkcijsko oblikovanje posplošitve je iskanje relacije na celi množici podatkov - iskanje relacije med dvema množicama in ne le med dvema členoma; globalno

iščemo relacijo med odvisno in neodvisno spremenljivko

primer: število kock v n-tem členu: a(n) = 3n + 1

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

so rekurzivne in fukcijske posplošitve algebrske ali aritmetične posplošitve?

A

to so algebrske posplošitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

s kakšnim namenom preverjamo
sumativno
formativno
diagnostično

A

sumativno: merjenje učenčevih dosežkov, rezulatov učenja

formativno: za načrtovanje pouka in pridobitev povratno info, v podporo učenju

diagnostično: za identificiranje predstav, napak, načina razmišljanja, težav, v podporo učenju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

na kakšne načine lahko preverjamo predznanje? naštej nekaj primerov

A
  1. predstavitev pojma na različne načine (definicija, značilnosti, primeri, protiprimeri)
  2. skupne značilnosti in razlike (npr. obsega in ploščine)
  3. vrh ledene gore (prikaz vrha npr. ulomka na različne načine - grafično, z računom …)
  4. vhodno-izhodni lističi - ali velja trditev na začetku ure in na koncu ure
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj so značilnosti produktivne naloge?

A

produktivna naloga
- sooča različna mnenja
- sproža kognitivni konflikt
- spodbuja diskusije in matematično utemeljevanje
- refleksija diskusijeo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

opiši fact tehniko razvrščanja kart

A

učenci sodelovalno razvrščajo množico kart in razpravljajo o razlogih, zakaj so posamezni karto uvrstili v določeno skupino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

opiši fact tehniko soočanja v krogu

A

učenci stojijo v krogu
učitelj pove trditev, za katero predvideva, da bo sprožila različne odzive učencev
učenci, ki se s trditvijo strinjajo, stopijo v središče kroga, ostali ostanejo
učenci iz središča se obrnejo in oblikujejo skupine za diskusijo
ponovitev z novo trditvijo

20
Q

opiši fact tehniko izloči vsiljivca

A

izberemo množico na videz podobnih matematičnih objektov in relacijo, ki ni očitna na prvi pogled
učenci delajo v manjših skupinah in izbirajo objekt, ki ne sodi v množico in utemeljijo izbiro

21
Q

opiši fact tehniko stolpični prikaz mnenj

A

učencem damo problem, ki ponuja različne možne interpretacije
ponudimo odg., pod katere učenci lepijo listke/učenec zapiše odg. na listek in ga pritrdi v stolpični prikaz

22
Q

opiši fact tehniko pojmovne risanke

A

izberemo situacijo, ki temelji na znani napačni predstavi o mat. pojmu
predstavimo osebe, ki podajo svoje ideje/interpretacije pojma
učenec se mora odločiti, s katero izjavo se strinja in zakaj

23
Q

opiši fact tehniko podaj problem dalje

A

učenci delajo v paru, vsak delno reši dani problem
na učiteljev znak si par učencev zamenja delne rešitve s sosednim parom
novi par razišče način reševanja in če se z njim strinja, nadaljuje z reševanjem, če se pa ne, pa strategijo zamenja in pojasni, zakaj je to naredil

24
Q

opiši fact tehniko razloži in zamenjaj

A

vsak učenec rešitev problema in svoj način razmišljanja zapiše na listek, ga zvije v kroglico in da v skupni zbiralnik
učenci nato iz zbiralnika izvlečejo kroglice in predstavijo način razmišljanja nekoga drugega (je anonimno)

25
Q

opiši fact tehniko V-Ž-N tabela

A

vpišejo v tabelo, kaj že vejo, kaj si želijo izvedeti in kaj se je naučil

26
Q

opiši fact tehniko vedno, včasih, nikoli

A

v tabeli so neke povedi, učenec obkroži, če to velja vedno, včasih ali nikoli in še pojasni svoj odgovor

27
Q

opiši fact tehniko ustvari problem

A

učencem ponudimo rešitev problema
njihova naloga je, da sestavijo realen problem/nalogo, ki bo izhodišče dani rešitvi

28
Q

opiši fact tehniko vsak graf skriva zgodbo

A

učencem pokažemo graf, oni pa morajo med trditvami izbrati tisto, ki najbolje opišejo zgodbo, ki jo graf ponazarja

29
Q

naštej različne načine motivacije pri matematiki

A
  1. uganke - en učenec ima na čelu listek z mat. pojmom in more ugibati, kaj mu piše, s tem da sprašuje
  2. mat. zgodbe
    - slikanice
    - pripovedke
    - stripi
  3. zanimivi videoposnetki
  4. zanimivi didaktični pripomočki
  5. gibalne dejavnosti, ustvarjanje
  6. lutka, dramatizacija - igra
  7. glasba, zanimive naloge …
30
Q

kaj so težave epistemološke narave - iz kje izhajajo?

A

težave epistemološke narave izhajajo iz narave matematičnih pojmov

31
Q

podaj primer težave, ki izvira iz razhajanje v pomenu termina v vsakdanjem življenju in v matematiki

A

npr. poišči razliko med številoma 47 in 23

32
Q

katere vrste napake poznaš?
na kratko jih opiši

A
  1. konceptualna/strukturna
    = učenec ne zna upoštevati zvez ali odnosov med pojmi oziroma ne razume bistva
  2. proceduralna/izvajalna
    = nastanejo med izvajanjem postopka in niso nujno odraz otrokovega nerazumevanja
33
Q

naštej, kako se delijo konceptualne napake

A

vir napak povezan z:
- matematičnim modelom
- prototipom
- pretiranim posploševanjem
- povezavo proces-objekt

34
Q

zakaj pride do napak in napačnih predstav, ki izvirajo iz modeliranja?

A
  • učenčevo razumevanje modela ne ustreza mat. načinu, ki ga pričakuje učitelj
  • zmožnosti modela pri konkretizaciji formalne matematike so omejene (težko je poiskati model/reprezentacijo, ki bi bil uporaben v vseh možnih različicah mat. koncepta, ki ga ponazarja)
35
Q

kaj je terminološka napaka?

A

terminološka napaka nastane, ko učenci ne razlikujejo med situacijami uporabe neformalnega in formalnega mat. jezika

npr. delijo 6 z 1/2 in rečejo da je to tri (intuitivno), v resnici pa je 12

36
Q

kaj je prototipska napaka?
kaj lahko naredimo pri obravnavi snovi, da se temu izognemo?

A

prototipska napaka je, ko ne prepoznamo koncepta v drugačnih/spremenjenih okoliščinah, preozko razumejo mat. pojem

temu se lahko izognemo s tem, da v razlago vključimo tudi protiprimere in netipične primere

37
Q

kaj je preširoko posploševanje (napaka)?

A

preširoko posploševanje je nasprotno od prototipske napake - pri prototipski napaki je ozko razumevanje pojma, pri posploševanju pa preveč posplošimo na vse primere, tudi na tiste, kjer posplošitev ni več ustrezna

38
Q

kateri sta dve tipični pretirani posplošitvi?

A
  • preferenčna cona naravnih števil v primerjavi z drugimi števili
  • preferenčna uporaba računske operacije seštevanja v primerjavi z drugimi
39
Q

zakaj je učenje pravil na množici naravnih števil lahko problematično?
kako se lahko temu izognemo?

A

ker to lahko vodi do razvoja napačnih predstav na višjih stopnjah šolanja

temu se lahko izognemo tako, da prepoznamo kritičen moment, ko se lahko razvije napačna predstava in postavimo vprašanja, kot so “Ali je to pravilo še vedno uporabno?”, “Kdaj tega pravila ne moremo več uporabljati?”, “Zakaj ne, kako bi to razložili?” …

40
Q

kaj je “procesno-objektna” napaka?

A

to se zgodi, ko otrok uporabi napačno perspektivo, ki bi jo v nalogi moral uporabiti, npr. zamenja štetje (proces) in število (objekt), npr. -5 (odštevanje ali negativno število?)

41
Q

kakšna naloga je produktivna naloga?

A

produktivna naloga je tista, ki omogoča vpogled v otrokove miselne strukture, npr. naloga, kjer otrok predstavi njegov način reševanja, ko poteka diskusija o tem, ko se soočijo različna mnenja, ko se povzroči kognitivni konflikt, refleksija na diskusijo …

42
Q

kaj je artikulacija in kaj je preoblikovanje?

A

artikulacija je, ko povemo svoje mnenje, zakaj mislimo, da je nekaj tako, kot je

preoblikobanje pa je, ko poslušamo nekoga drugega, kaj pove in povemo, zakaj mislimo, da je to tako, kot je povedal

43
Q

kaj so splošne in kaj specifične učne težave pri matematiki?
kaj pa so težave, ki jih povzročajo druge motnje?
kaj pa epistemološke težave?

A

splošne so npr. nižje intelektualne sposobnosti,

specifične pa npr. specifične razvojne motnje, npr. diskalkulija

učne težave, ki jih povzročajo druge motnje so pa npr. disleksija, slabše razvite jezikovne sposobnosti, motnje pozornosti, strah …

epistemološke težave pa so težave, ki so posledica narave mat. pojmov

44
Q

naštej nekaj možnosti nalog za dodatni pouk - nadarjeni učenci

A
  • zahtevnejše besedilne naloge
  • številski problemi z iskanjem pravil
  • naloge za razvijanje prostorskih predstav
  • problemi na geoplošči
  • didaktične igre
45
Q

naštej strategije reševanja problemov

A
  1. ureditev podatkov (preglednica, seznam …)
  2. spretno ugibanje in preverjanje (poskus - napaka)
  3. reševanje enostavnejših, sorodnih problemov (problem poenostavimo - spremenimo podatke v bolj enostavne)
  4. igranje situacije (učenci prevzamejo vloge iz problema in zaigrajo situacijo)
  5. reševanje v vzratni smeri
  6. iskanje vzorca/pravila
  7. logično sklepanje
  8. risba/diagram
  9. pogled iz drugačnega zornega kota
46
Q
A