Izpit Flashcards
Mediatizacija se je razvila kot nova raziskovalna agenda za odgovarjanje na vprašanje o ?
na kaj se osredotoča danes v primerjavi s prvotim fokusom na politično komuniciranje
ključni vlogi medijev znotraj različnih institucij in kultur
danes se osredotoča na dolgoročne strukturne spremembe in procese, kjer so kulturne in družbene spremembe posledica vedno večjega vpliva medijev
tradicionalno so medijske in komunikacijske študije preučevale vpliv medijev s čim in kateraa dva pristopa to pokažeta
- s preučevanjem komunikacijskega procesa ločeno od kulture in družbe
- pristopa: teorija občinstva(kaj ljudje počnejo z mediji) in teorija učinka(kakšen učinek imajo določena medijska sporočila na občinstvo)
dualnost medijev
so integralni del družbenih in kulturnih praks ampak imajo hkrati avtoriteto, ki prisili druge institucije da se prilagajajo medijski logiki
sepravi niso odvisni od institucij ampak so ključno komunikacijsko sredstvo za družbo
kaj je razlika med mediacijo in mediatizacijo
mediacija - proces pri katerem gre za posredovanje preko medija
mediatizacija - proces, kjer se mediji vedno bolj integrirajo v družbo in kulturo in s tem vplivajo na to kako dojemamo svet
zakaj je mediatizacija senzibilen koncept
zaradi hevristične vrednosti, zmožnosti ostajanja v neprekinjeni povezavi z naravnim družbenim svetom
4 tipi procesov, kjer mediji spremenijo človekovo komunikacijo in interakcijo
schulz
- podaljšajo komunikacijske zmožnosti v času in prostoru
- mediji nadomestijo aktivnosti, ki so ble prej s face to face komunikacijo
- združitev aktivnosti, ker se face to face kombinira z medijsko komunikacijo
- prilagajanje vedenja zato da ugajamo medijskim vrednotam, oblikam, rutinam
ključna sprememba v komunikaciji zaradi mediatizacije
odnos pošiljatelj,prejemnik
pošiljatelj nima več tok vpliva na to kaj bo prejemnik naredu z informacijami k jih dobi
plus mediji vplivajo na našo konstrukcijo identitetete
povezava med mediatizacijsko teorijo in postmoderno teorijo
Mediji ustvarjajo hiperrealnost, torej spreminjajo naše obnašanje in vplivajo na našo percepcijo in konstrukcijo realnosti
kako sta povezani mediatizacija in globalizacija
- globalizacija predpostavlja obstoj tehnologije kot pogoj da se kom. in interakcija loh širita na dolge razdalje
- glob. poganja proces mediatizacije s tem da institucionalizira mediirane inerakcije in kom.
direktna in indirektna mediatizacija
- direktna: situacije k so prej potekale face to face, zdej pa prek medija npr šah
- indirektna: situacije kadar je vsebina, organizacija aktivnosti pod vplivom medijskih simbolov npr u restavraciji k je zravn se tv alpa radio
kaj so institucije in s katerima dvema značilnostma so karakterizirane
napovedljivi, stabilni elementi moderne družbe, ki konstituirajo okvir človeških komunikacij in dejanj v neki sferi človekovega življenja
dve značilnosti:
1. pravila - implicitna ali eksplicitna, kršenje vodi v sankcije
2. razporeditev sredstev(ki so lahko materialna al pa avtoriteta)
te dve značilnosti dajeta instituciji avtonomijo
razlika med mediji 1920 in 1980
1920: instrument drugih institucij, voden s strani interesov teh institucij, tisk, dnevniki, publikacije, služili so prepričevanju s strani interesov
1980: pol-samostojna medijska institucija, ki je integrirana v druge, logika: medijski profesionalizem in vključevanje občinstva, tv, oglaševalski mediji, namen je služenje občinstvu in potrošništvo
mediji v povezavi z affordances
mediji so tehnologije, ki predstavljajo affordances in omejujejo in strokturirajo komunikacijo in dejanje
trodelna tipologija interakcij
- face to face
- mediatizirana kvazi-interakcija: naslavlja se posameznika, ki ni zmožen biti v interakciji s pošiljateljem
- mediatizirana interakcija (many to many) interakcija poteka preko medija
kako so mediji vplivali na koncept Goffmanovega odra in zaodrja (3 vidiki)
- ljudje lahko igrajo na več odrih hkrati
- ljudje lahko lažje optimizirajo svoje obnašanje v svojo korist(več časa za razmislek kako se odzvati)
- spremenijo se odnosu med udeleženci (norme, vrednote; ni treba nadzorovati mimike, drže telesa, lažje je širiti neg govorice o nekom, ki ni fizično prisoten)
Riesman in Fromm menita da je družbeni karakter
mehanizem, preko katerega družba prepriča posameznike, da težijo k določenemu načinu obnašanja
ključni pokazatelji močne vezi
trajanje interakcije, vzajemnost, pogostost, pomembnost
zakaj naj bi bile v nekaterih aspektih šibke vezi boljše od močnih?
ker omogočajo večji pretok novih informacij, namesto da se ponavljajo oz cirkulirajo je že poznane (močne vezi)
šibke vezi zajemajo manj odgovornosti
družbena kohezija beneficira iz šibkih vezi, saj te skrbijo za povezanost večje družbene enote - če dominirajo močne vezi je večja verjetnost družbene separacije
kaj naj bi po Simmlovo bila socialnost
interakcija brez drugega namena kot samo biti interakcija
seveda sledi družbenim normam in razrednim+kulturnim pričakovanjem - iz tega izhaja da je socialnost funkcija disciplinarnosti
kako habitus nastane?
3 značilnosti navzven usmerjenega karakterja, s katerimi se habitus oblikuje so :
-formacija: formacija habitusa oblikovana skozi interakcije s sodobno družbo
-reprodukcija: habitus se reproducira s spremljanjem širokega družbenega okolja
-prepoznavnost je ključen mehanizem za oblikovanje samopodbe in obnašanja
trije tipi potrjevanja s strani drugih
- ljubezen: intimna sfera, samozavest
- spoštovanje: javna sfera, biti enakopraven ostalim
- podoba: družbena sfera,
kaj se zgodi v 1920-ih v zvezi z zvezdništvom
kinematografija postane odvisna od zvezdniškega sistema, filmska proizvodnja se standardizira in industrializira in s tem tudi zvezdništvo postane institucionaliziran koncept. zvezde postanejo ekonomsko središče filmske proizvodnje
zvezdništvo kot kulturni in kot ekonomski fenomen
ekonomski: zvezde so sredstvo trženja
kulturni: izraz družbene in kulturne modernizacije
s čim je danes določena individualna identiteta?
samoreflektivnostjo, včasih je bila določena s tradicijo
kaj je egalitarizem in v čem oz kako se kaže v povezavi z zvezdništvom
- je politična teorija oziroma gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi
- kaže se v preoblikovanju pojmovanja prestiža in avtoritete (danes je slava odvisna od sreče in naklučja, klasičnega heroja zamenja idol potrošnje, ki pa je navaden človek) torej so navadni ljudje tam kjer jih prej ni bilo (zaradi demokratizacije družbe)
kako je kultura zvezdništva povezana s kapitalizmom
kapitalizem temelji na abstraktni želji in hrepenenju, ki je nenehno. zvezde imajo enako vlogo kot materialno blago, ljudje so pretvorjeni v blago in predstavljajo humanizacijo abstraktne želje - želja pa je temelj sodobne potrošne ekonomije
+ zvezdniki so blagovni znak - so nosilci promocijskega sporočila
predstavljajo specifično obliko sebstva, hkrati pa so industrijska tvorba in proizvodna točka
znotraj kapitalizma imajo ideološko vlogo
dve predpostavki interpretacije nacionalnosti
- ljudje oz ljudstvo so diskurzivno oblikovani, sepravi se oblikujejo glede na to kako se o njih govori in kako so reprezentirani
- ljudski pop - branje nacionalnih časopisov in gledanje televizije v nacionalnem jeziku
kako javna podoba slavnih vpliva na ljudi?
prikazovanje slavnih v njihovih zasebnih situacijah nakazuje določene vrednote in vrline, katerih si posameznik potem želi
spremembe javne govorice v slo
- dramatizacija družbe
- humanizacija institucij s pomočjo personalizacije
dva načina za reprodukcijo lokalne slave sta
- žanr dnevne kronike
- žanr psevdodogodka