Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Uvod v družboslovno informatiko > izpit > Flashcards

izpit Flashcards

1
Q

Katera so ključna vprašanja za opis zgodovinskega razvoja nekega področja?

A

Zakaj? Kje? Kdaj? Kdo? Kako?

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zakaj se je razvilo področje DI?

A

3 glavni vzroki:

  1. Ker družbeni razvoj zahteva povezovanje družboslovja z računalništvom. Glavni razlog za razvoj družboslovneinformatike je, da dobimo objektivne odgovore na vprašanja vplivov tehnologije.
  2. Potrebe trga dela, potrebe po novih kompetencah
  3. Tehnodeterministična paradigma - nezadovoljstvo z obstoječimi razumevanji odnosa med tehnologijo in družbo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je tehnološki determinizem?

A

Poenostavljen enosmeren vpliv tehnologije na družbo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

2 vidika tehnološkega determinizma:

A
  1. Utopianizem: tehnologije spodbujajo najboljše vidike človeške narave, medosebne odnose, )
  2. Antiutopianizem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

DI pogled v primerjavi z tehnološkim determinizmom:

A

Ena glavnih poant DI je, da so izjave o vplivu tehnologij na družbo poenostavljene in ne temeljijo na znanstvenih dokazih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj želi DI?

A
  1. razviti zanesljivo, znanstveno-podprto znanje o IKT in družbeni spremembi
  2. Posredovati v diskurzijah o načrtovanju, uporabi, konfguraciji tehnologij
  3. Nasloviti probleme, ki nastajajo v zvezi z IKT
  4. Razumeti družbene odnse povezani z IKT in omogočiti kvalitetno delovno okolje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

4 obdobja razvoja DI (kdaj?):

A
  1. predznanstveno (50 leta):
    DI nepoznan koncept, prvi hišni računalniki, osnutki DI, tehnološki determinizem
  2. Razpršene raziskave učinkov informatizacije:
    Prve študije, digitalni razkorak, dvostranski učinki, zasvojenosti
  3. Vpostavitev DI (90ta):
    1983: norvežan Bråten
    1984: FDV eden prvih študijskih programov
    1997: Social informatics; KLING
  4. RAZVOJ IN DIFERENCIACIJA:
    2008: SOCINFO (prva mednarodna znan. konferenca)
    študijski programi, spreminjanje DI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Ubiquitos technology:

A

Vseprisotna tehnologija, razmah IKT

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kje se je razvilo področje DI?

A

Norveška, Slovenija, Rusija, Velika Britanija, Romunija, ZDA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Prva družboslovno-informatična revija

A

The social informatics magazine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kdo so bili ključni akterji pri razvoju DI?

A

Slovenija: Vesna Omladič, Anuška Ferligoj, Slavko Splichal, Zdravko Mlinar - 1984

ZDA: Kling, utemeljitelj DI

Rusija: Mikhailov (1980) - veja informatike

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Slovenska tradicija DI?

A
  1. na FDV študijski program
  2. uporaba informatičnih in statističnih medot pri raziskovalnem delu
  3. STATISTIKA + METODOLOGIJA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Definicija DI po Petriča in Vehovarja (2006):

A

DI je transdisciplinaren študij, ki povezuje družboslovna, metodološka, informatična in matematično-statistična znanja z namenom raziskovati:

a) družbene regularnosti in procese, na katere vplivajo IKT

b) tehnične in organizacijske vidike informacijskih sistemov

c) pojasnevanje in napovedovanje relevantnihdogodkov na osnovi zanesljivega znanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ameriško-norveška tradicija:

A

V ospredju postavlja analizo učinkov IKT v različnih družbenih kontekstih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Definicija DI po Klingu (1999):

A

DI je interdisciplinarna veda o načrtovanju, uporabi in posledicah inf. tehnologije, ki vključuje njihovo interakcijo z institucionalnimi in kulturnimi konteksti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj so IKT?

A

Pojem IKT se nanaša na naprave, aplikacije in storitve, ki se uporabljajo za shranjevanje, organiziranje, zapisovanje, obdelavo in komuniciranje informacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Japonsko-ruska tradicija:

A

Aplikativna informatika, načrtovanje, razvijanje info sistemov, analiza problemov, oblikovanja in razvoja info družbe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Specializacija

A
  1. Skupnostna informatika: raba IKT za doseganje ciljev skupnosti, koristnost za vse
  2. Internetne študije: vidiki internetnih tehnologij, vloga interneta, posledice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

IKT so sociotehnični sistemi

A

Sociotehnični sistemi: omrežje tehnoloških materialnih izdelkov, uporabnikov, predvidenih opravil, organizacijskih norm in pravil in širšega družbenega konteksta.

Vključuje: interakcijo med tehničnimi in družbenimi komponenti, odvisna od sinergije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kontekstualna odvisnost

A
  1. Informatizacija je družbeno situirana: raba IKT je omejena s specifičnimi dejavniki
  2. Učinkovitost IKT je odvisna od koneksta v katerem je impementirana
  3. Družbeni kontekst: fizične in družbene okoliščine delovanja, interakcije,vedenja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kritično zavedanje

A
  1. Skepticizem do zdravorazumskih razlag in predpostavk
  2. Kritika tehnološkega determinizma
  3. Kritični bralec: Besedilo je ena izmed možnih perspektiv, prepoznavanje prikritih pomenov, skeptičen, aktiven, neegoističen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Koraki kritičnega branja:

A
  1. Ponovitev opažanj
  2. Opis besedila
  3. Interpretacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Rigorozno empirično raziskovanje

A

Raziskovanje se lahko naslanja na različne metodlogije, teoretska izhodišča, metode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj je svetovni splet?

A

Zbirka enkratno označenih digitalnih datotek
zapisanih v HTML jeziku na strežnikih, vključenih v omrežje računalnikov povezanih s TCP/IP protokolom dostopni na kateremkoli računalniku v omrežju, neodvisno od sistemske platforme, z uporabo HTPP je pripomoček za urejanje informacij na spletnih strežnikih sestoji iz spletnih strani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Hipertekst:

A
  1. Obstoj povezav med spletnimi stranmi
  2. Hiearhični sistem informacij
  3. Weiss, Smith: Oblika Elektronskega dokumenta, dostopnega prek interaktivnega brskalnika
  4. Decentralizirranost
  5. Nelinearnost
  6. Aktivna vloga bralca
  7. Večglasna dinamičnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Razvoj WWW

A

Je dinamična tehnologja

HTML 1.0 -5.3 - W3C domena

Brskalniki: text-based -> mobile friendly

Produkcije vsebin in storitev : CMS (wordpress)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

.com mehurček

A

1996-2000

MOSAIC, YAHOO -> internet za vse -> Vedno višje cene .com domen, visoka pričakovanja interneta in njegove uporabe, recesija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj je CMS?

A

Sistemi, ki upravljajo digitalne vsebine

Računalniške aplikacije, ki uporabniku omogočajo ustvarjanje, upravljanje, pregled in urejanje raznih vsebin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kdo ima dosop do CMS?

A

Urednik, izdelovalec, oblikovalec, administrator -> spletna stran - http < - > uporabnik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Vrste CMS:

A

WCMS (wordpress), LMS - moodle

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

WEB 2.0 vs WEB 1.0

A

1.0: statične strani, 1 to many komunikacija, prepovedana komercializacija

2.0 (2004): komercializacija, medsebojna komunikacija - many to many, dinamičnost, Api-ji, storitve namesto vsebin, novi poslovni modeli

32
Q

Web 2.0 aplikacije

A
  1. BLOG: spletno mesto, ki ga ureja posameznik z rednimi vpisi, nasprotni kronološki red
  2. WIKI: skupek spletnih mest, namenjen KOLEKTIVNEMU dostopu in urjejanju
  3. SNS: spletna socialna omrežja, spletne skupnosti (Facebook)
  4. MIKROBLOG: twitter - kratka sporočila o aktivnostih
  5. Družbene novice: komentiranje novic (Reddit)
  6. Spletni Forumi: spletno mesto za razpravo
  7. Multimedijske skupnosti: objava in urejanje lastnih multim. podatkov in komentiranje gledalcev (YOUTUBE)
  8. Družbeno označevanje: shranjevanje, organziranje in upravljanje zaznamkov z pomočjo značk (PINTEREST)
33
Q

Feed-i

A

Delujejo s pomočjo RSS, vključuje besedilo in metapodatke, spletna stran, kamor vključiš update od kaj želiš videt od različnih blogov/novic

34
Q

Metapodatki

A

Avtorstvo in datum

35
Q

API

A
  1. Omogoča komunikacijo med spletnim mestom in ostalimi aplikacijami
  2. Mashup: uporaba podatkov enega spletnega mesta na drugem
  3. REST API: za spletne aplikacije, določa komuniciranje prek HTTP protokola, JSON/XML jezik
36
Q

HTML

A

Zaporedje ukazov kako naj se določena spletna stran prikaže

37
Q

IKT aplikacije skozi DI perspektivo

A
  1. Nov način izobraževanja, zdravstva, vladanja
  2. PROSUMER: opolnomočenje navadnega državljana
  3. Kot raziskovalno orodje
38
Q

Internet stvari

A

Ideja povezanosti fizičnih stvari z internetom (smart homes, živali, senzorji srca, smart watches,…)

Opremljenost objektov s tehnologijo, ki jih unikatno identificira, omogoča sprejemanja in pošiljanje podatkov (RFID, NFC)

GARTNER: do 2020 bo 50 miljard objektov priklopljenih na internet

39
Q

Tveganja na spletu

A

E-pokrovka: filtriranje podatko s pomočjo algoritma, zaradi katerega nam brskalnik prikazuje samo stvari, ki jih želimo videt

Sovražni govor, zavajanje, fake news

40
Q

Spletna pismenost

A

Veščine, ki jih potrebujemo za participacijo na spletu, sposobnost kritično oceniti in sprocesirati vsebine in uporabo svojih sposobnosti.

41
Q

Sestavine spletne pismenosti

A
  1. Aktiviranje pozornosti
  2. Kritično razmišljanje
  3. Participacija
  4. Razumevanje delovanbja socialnih omrežij
  5. Algoritmična pismenost
42
Q

Kritično razmišljanje

A
  1. Racionalnost
  2. Samozavedanje
  3. Iskrenost
  4. Odprtost
  5. Disciplina
  6. Sodbe
43
Q

Algoritmična pismenost

A

Števila so odsev ,nadzor in upravljanje družbe

Big data: tehnologija, analiza, mitologija

Etični in moralni problemi, transparentnost, kompelksnost, kontrola učinka

44
Q

INTERNET: idejni nastavki

A

RAND; P.Baran: Centrifugalna struktura, pot ni pomembna

45
Q

Razvoj komunikacijskih aplikacij in spletnih skupnosti

A

71: Prvi e-mail

75: poštni seznam sf lovers

79: Usenet, diskusije o UNIX OS

80: konvencije o komunikaciji po internetu

80: The Well, spletna skupnost

46
Q

Razvoj interneta

A

69: ARPANET

84: CSNET IN MILNET

89: WWW - Berners Lee + internet kot TCP/IP omrežje

91: Decentralizirano lastništvo + komercializacija + www v javnost

2004: web 2.0

47
Q

Sestava interneta

A
  1. Infrastruktura: kabli, stikali, strežniki
  2. Družbeni akterji: uporabniki
  3. Protokoli in storitve: pravila, urejenost, protokoli omogočajo storitve
48
Q

Strežnik

A

Računalnik, ki je zmožen poganjati programsko opremo, ki omogoča deljenje datotek z drugimi sistemi do katerih dostopa odjemalec

49
Q

TCP/IP protokol

A
  1. Aplikacijski sloj: komunikacija med aplikacijami in transportnim slojem, HTTP protokol
  2. Transpotni sloj: podatki v paketke, ponovno pošiljanje, preverjanje, urejanje, TCP/UDP
  3. Internetni sloj: pakiranje, ovijanje segmentov podatkov, posredovanje naprej, IP, icmp
  4. Mrežni sloj: prejemanje in pošiljanje paketkov, fizičen prenos
50
Q

HTTP aplikacijski protokol

A
  1. Spletni strežnik je inštaliran na strežniku
  2. spletne strani se nahajajo na strežniku
  3. spletni odjemalec inštaliran na odjemalcu
  4. Klient pošlje zahtevek v obliki URL
  5. Zahtevek potuje po internetu do strežnika
  6. Strežnik se zbudi
  7. Strežnik datoteko po internetu pošlje
  8. Klient datoteko prebere in pokaže na zaslonu
51
Q

Akterji internetne infrastrukture

A

Končni uporabniki, lastniki internetne hrbtenice, ponudniki internetnih storitev, pondusniki spletnega dostopa

52
Q

Omrežna nevtralnost

A

Vse spletne domene morejo delat enako hitro

53
Q

Imena domen (IP)

A

Vsak računalnik v internetu ima svojo IPv4 ali IPv6 identifikacijo, ki je upravljana preko DNS, organizacije ICANN

DNS: pretvori IP v spletni naslov

54
Q

Internetna hrbtenica

A

Ločeno upravljan del omrežne infrastrukture, zagotavlja hitrost in zanesljivost prometa.

Fizična oprema v lasti največjih ponudnikov internetnega dostopa (AT&T)

55
Q

Telekomunikacijske povezave…

A

Upravljajo podjetja npr. TELEKOM, DARS…

56
Q

Temeljne ugotovitve DI

A
  1. Raba IKT vodi v številne, včasih nasprotujoče si učinke (manifestne, latentne posledice)
  2. Rabe IKT so povezane z odnosi moči in jih lahko spreminjajo (moč ali nemoč navadnim državljanom, prosumerji)
  3. Načrtovanje, implementacija in rabe IKT imajo različne moralne in etične posledice
    (informatizacija sproža vprašanja norm, dostojanstva, pravic,..etika v prvi fazi načrtovanja in raziskovalenga procesa)
  4. Načrtovanje, implementacija in raba IKT je v recipročnem odnosu s širšim družbenim kontekstom
    (dizajn v rabi - raven uporabe IKT in načrtovanja IKT)
  5. Pojav, ki ga analiziramo se spreminja v odvisnosti od nivoja analize (odvisno od posameznika)
57
Q

Osredotočanje na internet

A

Podstat številnih IKT, prežema vse pore družbene realnosti

Družboslovni informatiki so ustvarjalci vsebin

So raziskovalno orodje

58
Q

Idejni nastavki (interneta)

A

Baran: CENTRIFUGALNA STUKRUTRA informacijskega sistema vs hiearhičen sistem, nevrologija

Centraliziran, decentraliziran, distribuiran

Osnovna ideja: sporočila ne potujejo po omrežju po določeni poti, označena so z značkami cilja, pot ni pomembna

59
Q

Rabe IKT vodijo v:

A

Številne, včasih nasprotujoče si učinke

MERTON: latentne in manifestne posledicee

Manifestne: pričakovane
Latentne: pod površjem, skozi čas, nepričakovane

Vpliv IKT se širi po celotnem sociotehničnem sistemu

60
Q

Rabe IKT so povezane:

A

z odnosi moči in jih lahko spreminjajo

Družba odnosov moči, FOCAULT

FORMATIVNA MOČ: sposobnost delovati ali producirati nek učinek

61
Q

Načrtovanje, implementacija in rabe IKT imajo:

A

Različne moralne in etične posledice

VSAKA informatizacija neposredno ali posredno sproža vprašanja človeških vrednot, norm, dostojanstva, osebnih pravic

62
Q

Difuzija inovacije

A

Proces, v katerem se inovacija skozi določene kanale sčasoma posreduje med člani družbenega sistema

63
Q

Interakcija IKT in družbe

A

Na osebni ravni: posameznikov odnos z IKT

Organizacijska raven: socioorganizacijski vidik, načrtovanje intraneta, IS, online skupnosti

Interkacija IKT na družbeni ravni: splošne spremembe v družbi (inform. družba, digitalni razkorak, gloablni vidiki, ..)

64
Q

IKT aplikacije v družbenih kontekstih

A
  1. Računalniško modeliranje družboslovnih podatkov: simulacije na področju družboslovja (GAPMINDER, decision making,..)
  2. Info sistemi in aplikacije: e poslovanja v družboslovju
  3. Strukturiranje in konceptualizacija vsebin
65
Q

Značilnosti hipertekstka

A
  1. Decentraliziranost: besedilo urejeno na omrežni način, noben element ni v središču
  2. Nelinearnost: bralec skos možnost odločitve glede besedilenga dela, kaj bo prebral
  3. Aktivna vloga bralca: objava komentarjev, avotr = bralec in obratnp, sodelovanje neodvisno od družbenega položaja
  4. Večglasna dinamičnost: sodelovanje avtorjev, delo enega objekt za drugega
66
Q

Teorija informaciji

A

● Teorija informacij sloni na ideji, da sta prenos in transformacija informacije omejeni s fizičnimi zakoni.

● Integrirana različna področja (verjetnostna teorija, statistika, kombinatorika)

67
Q

Kaj je CSS?

A

● CSS = cascading style sheets 🡪 ločitev vsebine od forme

68
Q

Dizajn v rabi

A

Princip participatornega načrtovanja tehnologije in kot empirično dejstvo fluidnosti odnosa med IKT in družbo.

69
Q

Kaj je podatek?

A

Fizična predstavitev informacije (črke, simboli, znaki)

70
Q

Kaj je informacija?

A

Novo spoznanje, ki ga človek doda naboru obstoječega znanja in z njimi spremeni elemente obstoječega znanja

71
Q

Sposobnost mreženja

A

● zavedanje moči povezav

● virusno širjenje informacij

● skrb za ugled

● paradoks zasebnosti

72
Q

IKT kot orodje pri družboslovnem raziskovanju?

A

● Računalniško podprte metode za statistično analizo družboslovnih podatkov

● računalniško podprto zbiranje podatkov za kvantitativne in kvalitativne raziskave

73
Q

Matematična definicija informacije

A

Informacija nastane, kadar se zmanjša negotovost

74
Q

Predstavitev numeričnih podatkov v računalniški obliki

A

● kodiranje – postopek predstavitve znakov z dogovorjenimi simboli

● alfanumerični znaki so v računalniški obliki predstavljeni z zaporedjem ničel in enic

● koliko bitov potrebujemo za zapis slovenske abecede? (Najmanj 5 bitov, če uporabljamo UTF-8 pa najmanj 8)

75
Q

ASCII

A

● osnovna oblika je 7-bitni ASCII

● vsak znak je prikazan kot
kombinacija 7 znakov v dvojiškem sistemu

● struktura:
o 0-31 🡪 kontrolne kode
o 31-127 🡪 črke in znaki

Uvod v družboslovno informatiko (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions