Ivan Tavčar - Visoška kronika Flashcards
Avtor
Tavčar: ● študiral pravo na Dunaju ● ljubljanski župan ● zadnja leta preživel na Visokem ● povest Cvetje v jeseni, Med gorami (zbirka kratkih pripovedi)
Obdobje
Med romantiko in realizmom na Slo.:
● 1848-1899
● povzročile spremembe v Evropi
● svoboda tiska, govora
● Zedinjena Slo.
● staroslovenci: Janez Bleiweis, konservativci, ustanavljajo čitalnice, praktičen namen
književnosti
● mladoslovenci: Levstik, Tavčar, organizirajo tabore, večja kulturna razgledanost,
svoboda ustvarjanja
● razmah pripovedništva:
o iz ljudskih pripovedi in pridig
o daljša proza
o realistična knjiž.
o 1866 prvi slo. roman: Jurčič: Deseti brat
o prvi primeri značajevk in slik
● manj pomembni lirika in dramatika
o pesništvo se nadaljuje (Jenko, Gregorčič, Aškerc)
o dramski poskus (Jurčič: Tugomer)
● literarne revije (Zvon)
● večja vloga slovenščine
● prvi literarni programi: lit. program Mohorjeve družbe, Levstikov lit. program, literarni
nazori vajevcev (Vaje), Stritarjevi literarni in estetski nazori, Celestinov lit. program -
razlikovanje v namenu književnosti in usmeritev v realizem
Delo
Visoška kronika:
● zgodovinski roman (zajema čas 30-letne vojne in protireformacije na Slo. in lov na
čarovnice)
● naj bi bil le prvi del trilogije (načrta ni uresničil, saj je prej umrl)
● upošteval stvarna zgodovinska dejstva (prikaz življenja, sodni postopki, vojne
okoliščine)
● kraj: Visoko
● zgodovinsko gradivo + lastna domišljija
● realistične in romantične prvine (idealizirani liki, strasti, ljubezen, izjemne osebnosti -
opis socialnih in političnih razmer, povprečni značaji)
● motivi vraževernosti, ljudskih običajev, religioznosti
● kronikalen način pripovedovanja (v obliki fiktivne kronike; kronika je oblika
zgodovinskega romana) - datumi, obrobni pripisi, starinska pisava priimkov
● pripovedovalec: prvoosebni kronist (Izidor Khalan)
● sintetično-analitična tehnika (razkritje Polikarpove mračne preteklosti in Izidorjevo
življ.)
● arhaizmi
● vrh prvega dela: ko se Polikarp zlomi
● vrh drugega dela: Agatina rešitev in Izidorjevo spoznanje
● romantično:
○ idealizirani ženski liki
○ vraževerje
○ izjemna osebnost z mračno preteklostjo
○ strasti, maščevanje
● realistično:
○ opisi socialnih in političnih razmer
○ povprečni značaji v vsakdanjih okoliščinah
● jezik: arhaizmi, inverzije, biblijski slog, latinske oblike imen, tujejezične navedke
● ideja: k sreči vodi svobodno, na razum utemeljeno in aktivno življenje
● Obnova:
o Polikarp se po 30-letni vojni vrne v domače kraje in združi dve posestvi ter tu
živi z ženo Barbaro in sinovoma Izidorjem in Jurijem
o po rojstvu Jurija se je Polikarp preselil v klet, kamor ni smel nihče vstopati, saj
je tam skrival železno vojaško blagajno z zlatniki
o Izidor si želi samokres, a potrebuje beneški cekin; ker je očetova klet en dan
odprta, gre skrivoma vanjo in vzame cekin
o oče ga zaloti in mu odseka pol mezinca; nato ga pošlje v Loko, da se izuči za
kovača, pri 26 pa mu naroči, da se mora poročiti in mu za nevesto izbere
Margareto Wulfing
o z Lukežem se odpravi na pot in vmes sreča ciganko, ki mu prerokuje, da je
njegova pot zaman
o neko noč Visoko napadejo cigani in Lukež je smrtno ranjen; Polikarp mu
prizna, da si je tretjino zlatnikov iz uplenjene blagajne, ki bi jih moral dobiti
Lukež, prisvojil sam in se zlagal, da jih je prisilno vzel Jošt Scwarzkobler
o kmalu po smrti se na Visoko zateče Pasaverica, ki je pravzaprav Joštova
žena; pred smrtjo prosi Polikarpa, naj nekaj njenega denarja izroči vnukinji
Agati, nato pa prekolne morilca svojega moža
o Polikarp se spremeni, prekine Izidorjevo zaroko z Margareto (češ, da je dota
prenizka), Izidorja pa pošlje v Loko po duhovnika
o tam ga napadeta Margaretina brata ter ga dajo vklenit, vendar se noče
ponižati in poklekniti
o Polikarpu grozi smrt, zato Izidorju pove resnico o blagajni z zlatniki in umoru
Jošta v 30.letni vojni
o želi, da Izidor pripelje Agato na Visoko kot svojo ženo, če tega ne bo hotela
pa naj ji izplača polovico premoženja
o Agata pride na Visoko (najbolj ji je všeč Jurij); prav tako pa kot hlapec pride
Marks Wulfing (Margaretin brat, ki ga je oče pregnal)
o Marksu je Agata všeč, a ona ga na plesu zavrne in prisoli zaušnico, nato pa
pridejo biriči in jo odvedejo zaradi čarovništva (Marks lažno priča)
o škof zaradi ljudstva napove preizkus: če Agata pride živa iz vode, bo njena
nedolžnost dokazana
o ob sotočju obeh Sor se zbere množica ljudi, Agata zabrede v vodo, pomaga
pa ji Jurij in druge ženske
o Margareta pove, da je Marks pričal po krivem (on pobegne), škof pa
spregovori o zaslepljenosti vernikov z vraževerjem (sam ne verjame v
čarovnice)
o Izidor spozna, da ni vreden Agatinega zaupanja in prepusti posestvo njej in
Juriju in odide v vojno (sreča Marksa, ki prizna krivico Agati in da delat
zapisnik, ki dokončno dokaže njeno nedolžnost)
o Izidor se poroči z Margareto
o konča se s pripisom njunega sina Georgiusa Postumsa (učenec ljubljanskih
jezuitov; hoče postati duhovnik), da je oče umrl leta 1710, kasneje pa je kuga
pobrala Jurija in eno od hčera
Predstavi razvoj soneta od renesanse do danes s pomočjo del, ki jih poznaš.
(Petrarca, Shakespeare, Prešeren, Baudelaire: Sorodnosti, Rimbaud: Samoglasniki,
Jesih: Grizljal sem svinčnik)
Predstavi razvoj soneta od renesanse do danes s pomočjo del, ki jih poznaš.
(Petrarca, Shakespeare, Prešeren, Baudelaire: Sorodnosti, Rimbaud: Samoglasniki,
Jesih: Grizljal sem svinčnik)
● RENESANSA:
o F. Petrarka: O blažen bodi čas pomladnih dni (italijanski: 2 kvartini in 2 tercini,
italijanski enajsterec)
o W. Shakespeare
● ROMANTIKA:
o F. Prešeren: Sonetje nesreče (6 sonetov)
o F. Prešeren: Sonetni venec
● EVROPSKA MODERNA:
o Baudelaire: Sorodnosti (modernejši sonet, tradicionalen po obliki)
o Rimbaud: Samoglasniki (tradicionalni sonet po zgradbi)
● SLO. KNJIŽ. V 2. POL. 20. STOL.:
o M. Jesih: Grizljal sem svinčnik (v oklepaju - kot dodatek)
