Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

3.d > History 20.2.21 > Flashcards

History 20.2.21 Flashcards

1
Q

Osmanski imperij

A

srbsko nacionalno gibanje

  1. srbski upor
    - pokol knezov (dahije)
    - Karadorde (voditelj upornikov)
    - bitka pri Ivankovcu, Ičkov mir 1806
    - 1807 neodvisnost - mir v Bukarešti 1812
    • -> avtonomija in amnestija
      • 1813 ukinitev avtonomij
  2. srbski upor
    - Miloš Obrenovič - postane knez in avtonomija
    - odrinski mir 1829 ( dokončno notranja avtonomija)

grško nacionalno gibanje

    1. stol - želje po osamosvojitvi
      • -> heterija filikov
  • 1821 - upor - Aleksander Ypsilanski
    • deli države so začasno osvobojeni
    • pokoli v Konstantinoplu, otok Hios
    • filhelenska društva (podporniki grkov v EU)
  • 1827 bitka pri Navarinu
    • pomorska bitka
    • Pomoč FR, VB, RU
    • Grčija izgubi
  • 1829 - odrinski mir - neodvisnost Grčije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Heterija filikov

A
  • grško nacionalno gibanje

- 1. tajna zveza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Metternichov absolutizem

A
  • avstrijsko cesarstvo
  • predmračno obdobje (1815 - 1848)
  • Metternich (niso ga marali, so se ga bali)
  • geslo: “ničesar ne spreminjat!”
  • močno nasprotovanje parlamentarni demokraciji in konstitucionalizmu (politična ureditev na podlagi ustave)
  • cenzura, tajna policija, represija
  • popoln nadzor šolstva s strani cerkve (cilj: vzgoja poslušnih državljanov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Vzroki za revolucije 1848

A 
- zahteve po uresničitvi francoskih idej
  ; človekove pravice
  ; delitev oblasti
  ; odprava fevdalizma
  ; enakost
- gospodarskaa kriza, slabe letine --> lakota
- težnje po združitvi narodov s skupnim jezikom
- več političnih pravic meščanom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Revolucija v Italiji

A
  • začetek j. Italije (Palermo)
  • zahteve po ustavi in monarhiji
    • -> Piemont-Sardinija in Toskana (uspešno)
  • želja po združitvi Italije
    • -> Benetke in Milano (preženate avstrijske vojske in razglasita republiko)
    • -> Piermont-Sardinija napove vojno Avtrsiji
    • -> julij 1848 bitka pri Custozzzi - premirje
    • -> marec 1848 bitka pri Navari - dokončni poraz italijanske vojske
  • Benečija pade v avstrijske roke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Revolucija v Franciji

A

februar 1848: upori - zahteve po večji demokracijii
- razglasijo II. republiko (kralja odstavijo) in začasna vlada uvede:
1. splošno volilno pravico
2. svobodo tiska in združevanje
3. 10urni delavnik
- april 1848 - volitve v skupščino
; nova vlada ni nakljonjena republikancem (zmagajo monarhisti)
; ukinitev pridobljenih pravic v revoluciji
- december 1848: Louis Napoleon postane predstednik (do 1853 - cesars)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Revolucija v Nemških deželah

A
  • Marec 1848: vpliv revolucij po Eu (zvezni parlamet odstavi cenzuro in uvede vezne simbole)
  • Aplil 1848: volitve v vsenemški parlament
    Cilj: demokratična združitev Nemčije
  • Maj 1848: zasedanje parlameta –> v dve skupini

: združitev Nemčije

  1. malonemški načrt:
    • zajema vse dela razn Avstrije
    • združitev pod vodstvom prusije
    • nemški demokrati
  2. velikonemški načrt
    - zajema vse dele zveze (tudi češke in Slovenske)
    - združitev pod vodstvom Avstrije
    - Dunajski dvor in plemiči

Zmaga malonemški –> podarijo krono Pruskemu kralju Frideriku Vilijemu II. - on krono zavrne
do združitve ne pride

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Revolucija v Avstriji 1.0

A
  1. 3.1848 - marčna revolucija (proti Matternichu)
    - Ferdinand I.
    1. odstavi Metternicha
    2. obljubi ustavo in splošno volilno pravico
    3. ukine cenzuro
    4. Ogrski ponudi večjo svobodo
  • april 1848 : okrorirana ustava (vsiljena - parlament ne potrdi)
    1. odpor študentov in izobražencev
    2. revidriranje ustave
    3. obljuba razširjene volilne pravice
  • Junij 1848 - nov avstrijski parlament
  • September 1848 - parlament sprejme zakon o zemljiški odvezi (proti odškodninam)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kdaj je bilo konec fevdalizma?

A
  • revolucija v Avstriji

Ko so sprejeli zakon o zemljiški odvezi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Slovanski kongres v Pragi

A
  • 2.-12.6. 1848
  • “protiutež” Frankfurtu (odziv slovanskih narodov na sklic frankfurtskega parlamenta in nemško združevanje
  • proti velikonemškemu parlamentu
  • Cilj: preoblikovanje v federacijo enakopravnih narodov (avstroslavizem)
  • 340 predstavnikov iz celotnega cesarstva
  • predsednik kongresa: František Palacky
  • podpredsednik: Stanko Vraz

kongres ne konča dela zaradi BIKOŠTNEGA UPORA, ki ga je zadušil Alfred Windischgraetz
- razpustijo Slovanski kongres

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Upor Madžarov

A
  • večja stopnja samostojnosti (Lajos kossuth)
  • nestrinanje narodov na območju Ogrske
    1. najizrazitejši upor je bil na Hrvaškem
    2. polno različnih narodov na tistem območju:
      - želijo da je vse madžarko
    3. dunajski dvor podpre hrvate
  • september 1848; Hrvaška in Avstrija proti Madžarski
    (dolgotrajni krvavi sopadi med narodoma)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

avstroslovizem

A
  • cilj slovanskega kongresa

- preoblikovanje v federacijo enakopravnih narodov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Revolucija v avstriji 2.0

A
  • oktober 1848; oktoberska vstaja na Dunaju
    • Ferdinant I pobegne iz Dunaja
    • Jelačič in Windischgraetz zatreta vstajo
  • december 1848; Ferdinant I odstopi, nasledi ga Franc Jožef
  • marec 2849- okttroirana ustava
  • avgust 1849 - konec revolucije
    - pomoč Rusije
    - ogrska ponovno del Avstrije
    - upor v Benečiji in Lombardiji zatrt
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Posledice marčne revolucije

A
  • odprava fevdalizma
  • nacionani porgrami (narodi postanejo politično priznani)
  • vpraševanje enakopravnosti narodov
  • menjava na prestolu - Franc Jožef
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Združitev Italije

1815
1820
1830
1848

A

1815 - restavracija
1820 - Karbonarji
1830 - Mala italija
1848 - Piemont VS. avstrija - neusppešno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Italija

Kako urediti novo državo?

A
  1. republikanci –> italija naj bo republika
  2. liberalci –> zezva italijanskih držav
  3. monarhisti –> kraljevina pod vodstvom Piemontsko-Sardinskega kralja (kraljevina Viktorja EManuela)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Italija

Piemont-Sardinija

A
  • Savojci 11. stol (vlada družina Savojcev)
  • 1720; združitev s Sardinijo
  • 1848; vojna z Avstrijo
  • 1850; ustavna monarhija
  • kralj Viktor Emanuel II. (1849-1878)
  • 1852; Cavour (postane ministrski predsednik)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Camillo Benso De Cavour

A
  • 1852; Ministrski predsednik
  • modernizira kraljestvo
  • Železnica
  • iskanje zaveznikov ( da bi oslabili Avstrijo rabijo pomoč), Francija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Krimska vojna

A

1853 - 1856

  • Rusija VS Turčija, Fracija, VB, Piemont
  • Črno morje - nevtralno
  • Bospor in Dardanele - zaprto za vojsko
  • nasprotja Rusija-Avstrija (Balkan)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Boj Italijanov za združitev

A
  • jan 1859; tajni sporazum med Francijo in Italijo (piemont v zameno da Franciji Nico in Savojo)
  • avstrija zahteva razzorožitev Pemonta
  • April 1859 - začetek vojne za združitev Italije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

April 1859 začetek za združitev Italije

A
  1. Bitka za Magento
    - 4.6.1859
    - prvič uporabljajo železnico v vojaške namene
    - Piemont s pomočjo Francije premaga avstrijsko vojsko ( Avstrija izgubi Lombardijo)
  2. Bitka pri Soliferinu
    -24.6.1859
    - krvava bitka; ogromno mrtvih in ranjenih vojakov
    - avstrijci priznajo poraz
    (predvidevali da bo Benečija njihova)
    - Henri Dunant –> začetek Rdečega Križa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Mir v Villafranci (11.7.1859)

A
    1. 1859
      - Franc Jožef in Napoleon III.
      - Avstrija se odpove Lombardiji, obdrži Benečijo (v nasprotju z željami Piemonta)
      - Stari vladarji se vrnejo na svoje položaje
  • Cavour odstopi
  • 1860 plebiscit v Toscani, Parmi in Modeni (glasujejo o združitvi s Piemontu)
  • maj 1860; Garibaldi s svojimi uporniki krene proti J. Italije (pohod tisočih)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

pohod tisočih

A

maj 1860; Garibaldi s svojimi uporniki krene proti J. Italije

24
Q

Guiseppe Garibaldi

A
  • cca. 1000 porstovoljcev; rdeče srajčniki

- zasede kraljestvo obeh Sicilij, Neapelj in Palermo ter jih priključi Piemontu

25
Q

Kraljevina Italija

A

1841 - 1949

      1. 1861 parlament razglasi združitev Italije (v Torinu-)
  • krono dobi Viktor Emanuel II.
  • Junija 1861 umre Cavour; država v krizi zaradi vojne (razlike med S. in J.)
  • Garibaldi in Mazzini nadaljujeta Cavourjevo politiko
  • Garibaldi izvede 1862 pohod na Rim (rim ali smrt, v rimu je francoska vojska ki ščiti Rim) - neuspešno
  • 1866 dobi Italija Benečijo (Avstrijsko - Pruska vojna)
    ; vojne med združevanjem Nemčije
    ; Italijo pomaga Prusom (Avstrija bori na 2 frontah) - Italija izgubi, Prusi zmagajo
    ___ vse skupaj zmagajo Prusi ; Italija dobi Benečijo
  • 1870 zasedejo italjanski vojaki Rim - gl. mesto

spet vojna za Nemčijo
Prusija:Francija (Francozi razpstijo Ri,m - nihče ga vel ne varuje, Italijani si priključijo Rim, Papež se razglasi za ujetnika v Vatikanu)

26
Q

Italija Irredenta

A
  • priključitev vseh italijansko govorečih pokrajin

- Nica, Savoja, Trst, Malta, Korzika, Istra,..

27
Q

Združitev Nemčije

A

1849- Frederik Vilijem IV. zavrne cesarsko krono

1850- Erfurtska zveza ; kratkotrajna zveza ( Avstrija premočna)

1859- Avstrija v vojni s Piemontom in Francijo (Avstrija izgubi)

1862- Otto von Bismarck postane pruski kancler
( železni kancler, oslabitev Avstrije in združitev nemčije, realpolitik; politika obrača z vetrom in modernizacija vojske)

1864- Prusija in Avstrija VS Danska (zmaga Prusija in zavzame Schleswig;Prusija in Holstein;Avstrija- izhod na morje)

1866- Avstrijsko- Pruska vojna
prusi zavzamejo holstein
- prusiji pomaga kraljevina italija (Benečija)
- Francija in rusija razglasita nevtralnost
- poraz italije pri costozzi in visu (admiral tegelhof)
- poraz Avstrijske vojske pri kraljevini gradcu
- biscmark ne osvaja naprej

1870- Francsko-pruska vojna

  • vojna napoved Francije
  • Francija pručakuje podporo J. nemških dežel
  • bitki Metz in Sedan (napoleon III zajet)
  • obleganje Pariza
28
Q

Avstrijsko-Pruska vojna

A

1866

prusija zavzame Holstein - izhod na morje (ki ga je dobila 1864 avstrija (prusija,avstrija VS danska)

29
Q

Avstrijsko-Pruska vojna POSLEDICE

A
  • konec nemške zveze
  • severnonemška zveza ( Prusija in severnonemške države)
  • avstrija izgubi benečijo in holstein
  • potreba po preureditvi avstrije (A-O)
30
Q

Francsko-pruska vojna

A

1870

  • vojna napoved Francije
  • Bitki Metz in Sedan (zmagajo Prusi)
  • obleganje pariza
31
Q

Francsko-pruska vojna POSLEDICE

A
  • konec francoskega cesarstva - III. REPUBLIKA
  • januar 1871 - kronanje Frederika Viljema za nemškega cesarja (18. 1. 1871)
  • maj 1871- mir v Frankfurtu
    • fracija izgubi loreno in alzacijo
    • plačilo ogromne vojne odškodnine
32
Q

Nemško cesarstvo

A
  • Vilijem I do 1888, Vilijem II:
  • Bismarck do 1890

Federativna ureditev

  • 22 držav in 3 svobodna mesta
  • omejena pristojnost
  • premoč Prusije

41 milijonov prebivalcev- pojavljajo se verska in nacionalna nasprotja (kulturkampf)–> zmanjševanje moči v cerkvi

kolonizacija
povezovanje z A-O in Italijo
industrializacija

POSTANE ENA NAJMOČNEJŠIH EVROPSKIH DRŽAV

33
Q

KULTURKAMPF

A

Kulturni boj

Rimsko-katoliška cerkev je skušala prevzeti večji vpliv v kulturnem in političnem življenju.

najbolj hudo v Prusiji

34
Q

Bismarck

A
  • zakoni so kot klobase; za oboje je bolje da jih ne gledate ko se delajo
  • če bo še kdaj kakšna vojna, bo zaradi neke neumnosti, ki se bo zgodila na Balkanu (res je)
35
Q

Bachov absulotizem

A

1849 - 1859 (10let; čas napredka)

  • po zatrtju revolucije 1848 - centralizacija in represija
  • aleksander von bach - ministrski predsednik
  • 1951; silvesterski patent- ukinitev ustave (Franc Jožef) - ki jo je dal marca, preidemo v absolutizem
  • zatiranje nacionalizma
  • modernizacija države (liberalizem, železnica- Trst)
  • 1859 izguba Lobmardije - upor proti absolutizmu

represija, nadzor, prepoved navionalnih strank, zatiranje liberalnih idej…

Jožef jezni, odstavi Bacha in obljubi ustavo

36
Q 
Ustavna doba 
(bachov abolutizem --> jožef jezen, ga odstavi)
A
  1. oktobrska diploma (1859) - ni to kar so si predstavljali, prevelik vpliv cesarja, upori nadaljujejo..
  2. Februarska ustava (1860) - še vedno ne idealno je pa bolje
  • obnova parlamentarnega sistema - DVODOMNI;
    zgornji dom: gosposka zbornica, določa cesar, plemiči, duhovščina..
    spodni dom: poslanska zbornica, volijo ljudje, volitve,
  • davčni in inteligentni cenzus (denar, izobrazba, spremenijo do 1907- spplošna volilna pravica(moški))
  • centralizacija monarhije ; vse skupaj vodi iz dunaja
  • favoriziranje “zgodovinskih” pred “nezgodovinskimi” narodi (prednosti nemških narodov; manjši narodi zapostavljeni (madžari, hrvati..)
37
Q

Anton Schmerling

A

nemški liberalec

  • predsednik vlade 1861-1865 (parlament, vodijo politiko); germanizacija, centralizacija- manjši narodi nezadovolni, se jih ne posluša)
  • podpora; nemški liberalci
  • ni posluha za nemške narode
  • nevarnost madžarske odcepitve (po tej ustavi nimajp več neke pravice)
  • zunanja politika - rivalstvo s Prusijo

Franc Jožef ve da si ne more privoščit vojne znotraj države (madžarska), zato odstavi Scmerlinga

38
Q

Nastanek dualizma

A

povezava 2 vzporednih držav z istim voditeljem

  • cesar želi poiskati rešitev za prenos monarhije
  • strah pred odcepitvjo Ogrske
  • ministrski predsednih postane Belcredi (kompormisi; obljubi preureditev monarhije (1865)- vsak narod svoj del; v obliki federacije)
  • poraz proti Prusiji 1866 pospeši prenovo; asvrtija izolirana osabljena - madžari izkoristijo)
  • 1867 uvedejo dualizem; nastanek avstro-ogrske
39
Q

Nastanek A-O

A

1867 - ko uvedejo dualizem

  • je povezava 2 vzporednih džav z istim voditeljem oz. v isti monarhiji; Franc Jožef (Avstrijski cesar in ogrski kralj)
  • cesar želi poiskati rešitev za prenos monarhije
  • strah pred odcepitvjo Ogrske
    ministrski predsednih postane Belcredi (kompormisi; obljubi preureditev monarhije (1865)- vsak narod svoj del; v obliki federacije)
  • poraz proti Prusiji 1866 pospeši prenovo; asvrtija izolirana osabljena - madžari izkoristijo)
40
Q

Dualizem

A
  • zveza dveh severnih držav v isti monarhiji
  • Franc jožef - avstrijski kralj in ogrski cesar
  • skupna zunanja, obrambna in finančna politika (30;ogrski proračun⁄70; avstrijski proračun)
  • vse ostalo je ločeno (zakoni, šolstvo, vera…)
  • notranja organizacija vsakega dela; določena z ustavo
  • vsak del ima svoj parlament in ureditev
41
Q

Nacionalni problemi A-O

A

ostali narodi se počutijo ogrožene in izpostavljene

  • madžari želijo nacionalno, čisto držvo
  • sistematično zatiranje nemadžarskih narodov
42
Q

Decembrska ustava

A

1867
dobimo o nastanku A-O
- omogoči ustanavljanje društev in taborov (Zejdinjena Slovenija…)
- enakost državljanov pred zakonom, svoboda veroizpovedi
- splošna šolska obveza od 6 do 14. leta
- enakopravnost narodov in jezikov (kršen člen) –> v teoriji je, v praksi ne
- večino v parlamentu imajo nemški liberalci; močna centralizacija in zatiranje “nenemških” narodov –> veliki problemi

  • za nas pomembno; enakost državljanov pred zakonom…
  • veliko narodov; različni jeziki, kulture, vere, interesi… : problemi A-O (nesoglasja)
43
Q

Francija v 2⁄2 19. stoletja

A

Napoleon III.
- 1848; II. republika- Louis Napoleon
- 1852; cesarstvo- bonapartizem
- 1857; gospodarska kriza-lakota, neadovoljstvo ; krepitev opozicije proti napoleonu
- splošna liberalizacija države (šel v vojno proti Papežu)
… zgublja podporo
- 1870; vojna s Prusijo - jo začne in izgubi

Pariška komuna
- skupnost, kraktkotrajna zadeva, pomembna ideja
- sept. 1870; razglasitev III. republike
- jan 1871; Prusi zavzamejo Pariz, Francija kapitulira
- feb 1871; volitve v franciji
; zmagajo monarhisti
; upori- republikanci se uprejo
; vlada se umakne v Versailles
- 18. marec 1871 nastenek Pariške komune (72 dni)
; 81 članski svet (delavci - 35)- vodijo
; reforme: splošna oborožitev, tovarne delavskim združenjem, ločitev cerkve in države, enakopravnost žensk
- 21. 5. 1871 KRVAVI TEDEN in obračun s Komunardi

Na poti do vojne
- 1875; razglasitev republike
- 1894; Dreyfusova afera- vrh antisemitizma v Franciji (sovražnost proti judom)
- želja po maščevanju nemčiji
; iskanje zaveznikov
; 1904 nastane prisrčne zveze (antanta)

44
Q

Napoleon III. Francija v 2⁄2 19.stol

A
  • 1848; II. republika- Louis Napoleon
  • 1852; cesarstvo- bonapartizem
  • 1857; gospodarska kriza-lakota, neadovoljstvo ; krepitev opozicije proti napoleonu
  • splošna liberalizacija države (šel v vojno proti Papežu)
    … zgublja podporo
  • 1870; vojna s Prusijo - jo začne in izgubi
45
Q

Pariška komuna

A
  • skupnost, kraktkotrajna zadeva, pomembna je ideja!
  • sept. 1870; razglasitev III. republike
  • jan 1871; Prusi zavzamejo Pariz, Francija kapitulira
  • feb 1871; volitve v franciji
    ; zmagajo monarhisti
    ; upori- republikanci se uprejo
    ; vlada se umakne v Versailles
    1. marec 1871 nastenek Pariške komune (72 dni)
      ; 81 članski svet (delavci - 35)- vodijo
      ; reforme: splošna oborožitev, tovarne delavskim združenjem, ločitev cerkve in države, enakopravnost žensk
      1. 1871 KRVAVI TEDEN in obračun s Komunardi
46
Q

KRVAVI TEDEN

A
    1. 1871 zaradi pariške komune, obračunali so s Komurandi
      - vojska vlomi v Pariz
      - zavzame nazaj
47
Q

Na poti do vojne - francija v 2⁄2 19. stol.

A

1875; razglasitev republike
- 1894; Dreyfusova afera- vrh antisemitizma v Franciji (sovražnost proti judom)
- želja po maščevanju nemčiji
; iskanje zaveznikov
; 1904 nastane prisrčne zveze (antanta)

48
Q

antisemitizm

A

sovražnost proti judom
- vrh v Franciji leta 1894
- dreyfusova afera
; dryfus- jud, dokazali da je nedolžen ampak ga kljub temu niso izpustili

49
Q

berlinski kongres

A

zaostrovanje odnosov na balkanu
-1875; upor v BiH –> pridružijo še ČG, Srbija in Rusija
- Rusi prodrejo v bližino Carigrada (Turki se vstrašijo in dogovorijo z Rusijo)
- 1878; mirovna pogodba iz San Stefana (konec spopada med R in T)
; ruska prevlada na balkanu
; bolgarija- novonastala, vplivno območje Rusije
; močno nasprotovanje Fr, VB in AO
___ nesprejemljiv mir- zato še enkrat ; berlinski kongres isto leto

Belinski kongres - 1878
- Bismarck kliče Berlinski kongres (dogovorijo kaj je dovoljeno sprejeti v San Stefanskem miru)
; odnosti med Rusijo in Nemčijo se zaostrijo (to vidijo kot zaroto proti rusiji)

  • Revidirajo Sanstefanski mir:
    ; Srbija ČG, Romunija dobijo neodvisnost (prej bile avtonome, zdaj samostojne; nimajo več skupnega sovražnika , začnejo se boriti druga proti drugi)
    ; ustanovitev samostojne bolgarske države (jo pustijo ampak jo ful zmanjšajo)
    ; A-O dobi mandat za začasno upravljanje BiH (bosna pod Avstrijo ___ razglo za 1. sv. vojno)
50
Q

Belinski kongres

A

1878
- Bismarck kliče Berlinski kongres (dogovorijo kaj je dovoljeno sprejeti v San Stefanskem miru)
; odnosti med Rusijo in Nemčijo se zaostrijo (to vidijo kot zaroto proti rusiji)

  • Revidirajo Sanstefanski mir:
    ; Srbija ČG, Romunija dobijo neodvisnost (prej bile avtonome, zdaj samostojne; nimajo več skupnega sovražnika , začnejo se boriti druga proti drugi)
    ; ustanovitev samostojne bolgarske države (jo pustijo ampak jo ful zmanjšajo)
    ; A-O dobi mandat za začasno upravljanje BiH (bosna pod Avstrijo ___ razglog za 1. sv. vojno)
51
Q

Rusija v 2⁄2 19. stol.

A 
Aleksander II. (1855 - 1881)
_ se zaveda ruske nerazvistosti
 - uvajanje liberalnih idej:
      ; osebna svoboda kmetov (1860)
      ; reforme šolstva
      ; modernizacija gospodrstva - industrija
      ; gradnja železnice

Avtokracija
_ ljudje niso podpirali Aleksandra
- nasprotovanje parlamentarni demokraciji
- širjenje radikalnih gibanj (narodniki - socialistična in egalitarna družba)

1881 atentat

nasledi ga sin Aleksander III. (1881 - 1894)

  • obdobje rekreacije; ukinitev očetovskih reform
    - krepitev avtokratskega vladanja
    - nadzor nad kmetčkim prebivalstvom
    - cenzura
    - rusifikacija neruskih držav
    - povezovanje s Francijo

nasledi ga Nikolaj II. (1894 - 1918)

  • hiter industrijski razvoj - delavsko (1903; boljševistična stranka)
  • vojna z Japonsko - 1904 (Japosnka dobi Mandžurijo)- rusi izgubijo

revolucija 1905

  • generalna stavka
  • krvava nedelja
  • oktobrski manifest-duma (parlament)
52
Q

Aleksander II.

A

(1855 - 1881)

 se zaveda ruske nerazvistosti
 - uvajanje liberalnih idej:
      ; osebna svoboda kmetov (1860)
      ; reforme šolstva
      ; modernizacija gospodrstva - industrija
      ; gradnja železnice
 ljudje ga niso podpirali- avtokracija
53
Q

revolucija 1905

A
  • generalna stavka
  • krvava nedelja
  • oktobrski manifest-duma (parlament)
54
Q

Liberalizem

A

VREDNOTA - svoboda in enakost
RELIGIJA - ločitev cerkve in države (zasebnost posameznika)
GOSP. - svoboda - brez reguliranja države
DRUŽBA - posameznik pomembnejši od družbe
POLITIKA - ustavna monarhija, demokracija- enakost državljanov pred zakonom
VOLILNA PRAVICA - davčni in izobrazbeni cenzus
UTOPIJA - brezzrazredna meščanska družba; z delom in izobrazbo lahko napreduješ po lestvici
PODPORNIKI - meščani

55
Q

Konzervatizem

A 
VREDNOTA - kategorija reda
RELIGIJA - zveza prestol-oltar
GOSP. - privilegij plemstva in cerkve
DRUŽBA - družba nad posameznikom
POLITIKA - monarhija, hierhija, avtoriteta oblasti
VOLILNA PRAVICA - omejena, če je sploh
UTOPIJA - stanovska monarhija
PODPORNIKI - višji sloji, kmetje
56
Q

Socializem

A 
VREDNOTA - bratstvo
RELIGIJA - ločitev države od cerkve (pogosto ateizem)
GOSP. - izboljšanje gosp. razmer nižjih slojev
DRUŽBA - skupnost- odprava razredov
POLITIKA - diktatura proletariata
VOLILNA PRAVICA - splošna
UTOPIJA - družba enakih
PODPORNIKI - delavci

3.d (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions