GMP Flashcards
Opredelite Komuniciranje
Komuniciranje je shranjevanje, urejanje in razširjanje informacij in sporočil.
Kako se lahko sporazumevamo?
Brez tehničnih pripomočkov, lahko pa s pomočjo komunikacijskih medijev (sredstva)
Skupine komunikacijskih medijev?
Vizualno, zvočno in kombonirano(multimedij) hranjenje urejanje in izmenjava sporočil
Kaj je komuniciranje
Je sporazumevanje
Kaj je informatika
Infromatika je sporočanje. Je veda, ki preučuje računalniško podprte metode za shranjevanje, urejanje in izmenjavo podatkov s ciljem da bi na koncu dobili želeno informacijo
Pojem (podatek in informacija)
Ura je 17.00. To je podatek, ki smo ga odčitali.
Je popoldne. To je informacija, ki smo jo ustvarili, povezali s svojimi občutki in prejšnjimi izkušnjami
Pojem (podatek in informacija)
Ura je 17.00. To je podatek, ki smo ga odčitali.
Je popoldne. To je informacija, ki smo jo ustvarili, povezali s svojimi občutki in prejšnjimi izkušnjami
Skica komunikacijskega procesa
Izvor informacij–(sporočilo)—oddajnik (kodiranje)—-(signal) - - - - kanal(motnja, sum) —(sprejeti signal) - - - sprejemnik(dekodiranje) - - - sporočilo—-cilj informacij
Glavni elementi komunikacijskega procesa
Vir informacij Izoblikovanje sporočila Posredovanje s pomočjo oddajnika Sporočilo kot niz signalov Potujejo skozi kanal do sprejemnika Ta dekodira prejeti signal Sporočilo doseže cilj informacij Razumevanje odvisno od sprejemnika Prejemnik ga prejme in dekodira
Analogni signal
Imformacija podana z zveznim razponom vrednosti
Digitalni signal
Vrednosti so nezvezne oz diskretne
Kakšen zapis upirablja računalnik
Binarni zapis z dvema vrednostima. Št. 1 pomeni vključeno Št, 0 pomeni izključeno 8bitov predstavlja 1byte (eno od 256 možnosti) Splošni zapis lahko ponazorimo z 2^n
Prednost digitalnega prenosa
Veliko prednost prwd analognim.
Je numeričenje mogiče zaznati in odpraviti napake.
S prepoznavanjem vzorcev v številih je mogiče zgostiti podatke za hitrejši prenos.
Naprave lahko komunicirajo med seboj ker vse uporabljajo podatke v enaki numerični obliki
(zato lahko priključimo digitalni fotoaparat na računalnik, poslušamo glasbo iz interneta, pošljemo fotografijo po e pošti)
Kaj je zvok
- Je vzdovžno mehansko valovanje, ki se širi v vse smeri.
- Za svoje širjenje potrebuje neko snov, skozi vakuum se ne more širiti ker ni delcev ki bi ga prenašali
- da zvok slišimo potrebujemo zvočilo. (vsako nihajoče telo, ki oddaja zvok)
Kako zvok nastane
Z nihanjem ali tresenjem telesa
Nihanje se prenaša na okoliško snov
-ko motnja pripotuje do naših ušes jo zaslišimo
-zvok ki ga slišimo se širi od izvira zaradi nihanja molekul zraka
-telesa ki oddajajo zvok imenujemo odsajnik zvoka ali zvočila
(glasilke)
Najpomembnejši predstavniki zvočnega sporazumevanja
Neposredni govor, telefonija, radio
Opišite zvočno valovanje
Lahko ga opišemo s sinusno krivuljo.
Lahko je katerakoli krivulja.
Glede na krivuljo poimenujemo vrsto zvoka.
Zvok opredelimo z amplitudo(glasnost) in frekvenco(višina tona)
Amplituda
Največjo odmik delov snovi od ravnovesne lege
Frekvenca
St. Nihajev v sekundi (enota hz)
Perioda
Čas, ki ga zvočilo potrebuje za gibanje med dvema zaporednima ustreznima odmikoma
Fazni zamik
Razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora
Ton
Zvočni pojav.
Zapišemo ga lahko v matematični obliki.
Čisto sinusno nihanje (z določeno amplitudo in frekvenco)
Delimo ga na nizke srednje in visoke tone
Zven
Zvočni pojav
- poleg osnovnega tona vsebuje še druge komponente(delni toni)
- sestavljen iz večjega števila tonov (razlikujejo se po:velikosti, frekvenci, faznem zamiku TO SO VISJE HARMONSKE KOMPONENTE)
- V naravi veliko različnih oblik zvena
- glasbeni ton ni čisti ton
- samoglasnik je zvem
Šum
- zvočni pojav
- delni toni
- ne moremo mu določiti oblike
- poskušamo se mu izogniti pri pretvorbi zvočnih signalov
- prisotnost šuma podajamo kot delež koristnega signala
- v avdio tehniki podajamokot razmerje signal/šum
Pok
Trenutni zvočni signal(z večjo zvočno jakostjo)
- nastame pri udarcih (boben)
- pri določenih glasovih
Vizualno komuniciranje
Sporočila sprejemamo z vidom
-prenaša jih svetloba
Najpomembnejše oblike vizualnega komuniciranja
Pisava, fotografija, film in tisk
Svetloba kot vidni del elektromagnetnega valovanja
Svetloba ki jo zaznava človek je elektromagnetno valovanje v spektralnem območju od približno 380 do 720 nanometrov
Primarni svetlobni viri
Predmet ki pretvarja energijo in seva svetlobo
Sekundarni svetlobni vir
Predmet, ki odbija ali prepušča svetlobo
Kdaj vidimo barve
Kadar so prisotni vsi trije dejavniki : svetloba, opazovalec, predmet
Kako vidimo barve
Nujna potrebna svetloba
- če so predmeti dovolj osvetljeni zaznamo barve(paličice in čepki)
- sistwm za dojemanje barve je oko-živčevje-možgani
- oko je čutilo za zaznavanje svetlobe
- barva ni lastnost predmeta
- barvni dražljaj je svetloba ki oade v oko
Aditivno mešanje
-primarne barve (RDEČA, MODRA, ZELENA)
-svetloba primarnih barv se sešteva
-izhodišče je brezbarvje
-končni učinek bela svetloba
Pri mešanju 100% deleža dveh primarnih barv nastanejo sekundarne barve
-zelena+modra =cian
-rdeča+modra= magenta
-rdeča+zelena=rumena
-kakovost določimo z razmerjem vseh barv
-oddajajo jih primarni svetlobni viri
-na zaslonu nastanejo novi barvni dražljaji
-v očesu novi barvni učinki
-novim barvnim učinkom ustrezajo novi barvni vtisi
Subtraktivno mešanje
-primarne barve so : cían, magenta, rumena
-pri sub mešanju vzamemo primarne komponente bele svetlobe
-izhodišče sub mešanja je bela barva
-končni učinek je črna
-cian+magenta=modra
-cian+rumena=zelena
-Magenta+rumena=rdeča
-V prekrivanju vseh treh primarnih barv nastane terciarno črno barvo
-
Aditivno mešanje
Zaslon, digitalna kamera, osvetlitev scene in odra, mešanje barvnih valenc v človeškem telsu
Subtraktivno mešanje
Tisk, slikarstvo, barvna fotografija
Klasične tehnike tiska
- klasične(konvencionalne) tehinke tiska uporabljajo analogne tiskovne forme
- razlikujejo po obliki in značilnosti tiskovnih površin, kako se tiskarska barva z njimi prenaša na tiskovni material
- kako so na tiskovni formi zgrajene tiskovne površine in njegove lastnosti, ločimo:visoki, globoki, ploski in prepustni tisk
Visoki tisk
-na TF za visoli tisk so TP izobčene, proste pa vbočene
-zaradi višinske razlike se TB med tiskanjem prijema na izobčene dele
(z njih se prenaša na pole TM)
- na TM je nanos TB enako debel (tudi po vsej površini odtisa)
- nekaj TB po tisku še vedno ostane na TF
- količina prenesene TB je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov(50-70%)
- obliki visokega tiska sta flekso in knjigotisk
Globoki tisk
- na TF so TP vbočene, proste pa izbočene
- TF nabarvamo da TB naneswmo po vsej površini
- barvo odstranimo s strgalom preden se odtisne (rakelj)
- debelina nanosa barve je odvisna od tiskovne površine in njene globine
- nanos je lahko na nekaterih mestih večji
- na TM se ne prenese vsa TB le večji del prvotne količine
Ploski tisk
Str 7
Sitotisk
Proste in tiskovne površine v isti ravni
TP tiskarsko barvo prepuščajo, proste pa ne
TB nanašamo po vsej TF
(z rakljem ali valjem jo potiskamo skozi TP NA TM)
Ker so TP pri tej tehniki prazen prostor, jih v materialnem smislu ni(nimajo značilnosti, ki bi vplivale na prenašanje TB)
Nanos zato na odtisu velik in 100%
Na debelino nanosa TB vpliva TF debelina
Sitotisk je prepustni tisk
