Glasoslovje Flashcards
1
Q
Kaj je glasoslovje?
A
posebna jezikoslovna veda, ki preučuje izgovorno oz. slušno stran jezika
2
Q
Kako pravimo glasoslovju s tujko’
A
fonetika, fonologija
3
Q
Kako rečemo glasovom SKJ?
A
glasniki/fonemi
4
Q
Kaj so glasniki/fonemi?
A
tisti glasovi, ki v okviru besed lahko razločujejo pomen
5
Q
Primer uporabe glasnikov na črkovno podobnih besedah
A
Krava - Trava - Prava
pEti - pIti
z zamenjavo črke dobimo nov pomen
6
Q
Koliko fonemov je v SKJ?
A
28
- 8 samoglasnikov
- 20 soglasnikov
7
Q
Kako še rečemo samoglasnikom?
A
vokali
8
Q
Katere samoglasnike poznamo?
A
- i, o u
- e (ozki e), Ɛ (široki e), Ə (polglasnik)
- o (ozki o), ɔ (široki o)
9
Q
Kaj velja za vse samoglasnike?
A
vsi so zveneči
10
Q
Kako še rečemo soglasnikom?
A
konzonanti
11
Q
Kako delimo soglasnike?
A
zvočniki
nezvočniki
12
Q
Koliko je zvočnikov in s katero besedo jih pomagamo najti?
A
6
“MLiNaRJeVi” - m, l, n, r, j, v
13
Q
Kaj je značilno za zvočnike?
A
so zveneči
14
Q
Koliko je nezvočnikov in kako jih še dalje delimo?
A
14
- 5 zvenečih
- 9 nezvenečih
15
Q
S katero besedo poiščemo zveneče nezvočnike?
A
“GaD ZBeŽi” - g, d, z, b, ž
16
Q
S katero besedo poiščemo nezveneče nezvočnike?
A
“Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa” - t, s, h, š, k, f, c, p, č
17
Q
Kaj so zvenečnostni pari nezvočnikov?
A
tiste nezvočnike, ki se izgovarjajo na istem mestu le da se pri enih glasilke tresejo, pri drugih pa ne
18
Q
V kaj povezujemo nezvočnike glede na tresenje/netresenje glasilk?
A
v zvenečnostne pare
19
Q
Kateri so zvenečnostni pari?
A
p - b
t - d
s - z
š - ž
k - g
20
Q
Kateri izmed zvenečnostnih parov so nezveneči?
A
p , t, s, š, k
21
Q
Kateri izmed zvenečnostnih parov so zveneči?
A
b, d, z, ž, g
22
Q
Kateri so najpomembnejši glasovi v slovenskih besedah?
A
samoglasniki
23
Q
Katere ‘naloge’ imajo samoglasniki?
A
nosilci zlogov
nosilci naglasa besede
24
Q
Kaj pomeni da so samoglasniki nosilci zlogov?
A
beseda ima toliko zlogov kot ima samoglasnikov
25
Kaj pomeni da so samoglasniki nosilci naglasa besede
v besedi so samoglasniki izgovorjeni različno močno, nekateri so izgovorjeni glasneje (z večjo jakostjo), drugi tišje
26
Kako razvrščamo samoglasnike?
naglašeni
nenaglašeni
27
primer naglašenih in nenaglašenih samoglasnikov
hIša
okO
Okno
pravopIs
28
Koliko zlogov ima beseda 'dekadenca' in kateri samoglasnik je poudarjen?
dekadEnca
4 zlogi
29
Kaj velja za naglašenost besed z enim samoglasnikom?
načeloma so naglašene, nekaj pa jih je brez naglasa
30
Kako rečemo besedam brez naglasa?
breznaglasnice
31
Kako izgovarjamo breznaglasnice in kako jih zaradi tega imenujemo?
skupaj z naglašeno besedo na njihovi levi ali desni strani, zato jim pravimo tudi NASLONKE (KLITIKE)
32
Koliko naglasov ima največ besed v slovenščini in koliko imajo ostale besede?
največ besed ima 1 naglas, nekaj pa jih ima več (večinoma 2)
33
Kako rečemo besedam z več kot 1 naglasom?
večnaglasnice
pOdpredsEdnik
mOdro-rdEča
34
Koliko samoglasnikov je navadno naglašenih v besedah z 2 ali več samoglasniki?
navadno je naglašen 1 samoglasnik
35
Ali ima slovenščina pravilo za to kateri samoglasnik je naglašen in kako temu pravimo?
ne, ni preprostega pravila, pravimo da je naglasno mesto prosto t. j. nepredvidljivo, zato se ga govorci naučimo hkrati z besedo
36
Kako se še ločijo samoglasniki v besedi?
po dolžini trajanja - dolgi ali kratki, torej traja njihov izgovor daljši ali krajši čas
37
Kakšno pravilo velja v SKJ glede naglasov na samoglasniki?
nenaglašeni samoglasniki so vedno kratki
naglašeni so dolgi ali kratki
38
Katera naglasna znamenja poznamo?
ostrivec /
krativec \
strešica ^
39
na katerih samoglasnikih uporabljamo ostrivec?
i, u, a ~ dolgi samoglasniki
e, o ~ dolga in ozka
40
Kaj označuje ostrivec?
dolžino
41
Na katerih samoglasnikih uporabljamo krativec?
i, u, a ~ kratki
Ə ~ kratki
e, o ~ kratka in široka (enozložne besede, večzložne - naglas na zadnjem samoglasniku)
42
Kaj označuje krativec?
kratkost
43
Na katerih samoglasnikih uporabljamo strešico?
e, o ~ dolga in široka
44
Kaj označuje strešica?
širokost
45
Na kaj delimo samoglasnike (naglašenost)?
naglašeni
nenaglašeni
46
dolgi naglašen i
miza
pita
kri
OSTRIVEC
47
dolgi naglašen u
kuhar
spodbuda
okus
OSTRIVEC
48
dolgi naglašen a
mama
babica
doma
OSTRIVEC
49
dolgi ozki naglašen e
mleko
pest
srce
OSTRIVEC
50
dolgi široki naglašen e
jezik,
zemlja
žena
STREŠICA
51
dolgi ozki naglašen o
moka
mož
sonce
OSTRIVEC
52
dolgi široki naglašen o
voda
roka
noga
STREŠICA
53
kratki naglašen i
nit
sir
fantič
KRATIVEC
54
kratki naglašen u
kruh
tu
KRATIVEC
55
kratki naglašen a
brat
čas
fant
KRATIVEC
56
kratki naglašen Ə
pes
dež
megla
KRATIVEC
57
kratki širok naglašen e
kmet
žep
pogled
KRATIVEC
58
kratki širok naglašen o
stol
otrok
nastop
KRATIVEC
59
kratki nenaglašen i
babi
mati
jezik
60
kratki nenaglašen u
študent
hrustljav
61
kratki nenaglašen a
miza
kuhar
pita
62
kratki nenaglašen Ə
pesem
petek
63
kratki nenaglašen široki e
morjE
64
kratki nenaglašen široki o
potok
65
Kako delimo breznaglasnice?
- pravi predlogi
- vezniki
- oblike glagola 'biti'
- naslonske oblike osebnega zaimka za R;D;T
- morfem 'se' pri glagolih
- pridevniki v stalnih besednih zvezah
- nikalnica 'ne' kadar ne stoji samostojno
66
Kateri so nenaglašeni pravi predlogi?
od
do
brez
čez
nad
pod
67
primer pravega predloga
LIpa stojI ob hIši
68
Kateri so nenaglašeni vezniki?
in
ko
ker
da
če
kot
69
primer vezniki
PrIdi domOv in shUhaj kosIlo
70
Katere so nenaglašene oblike glagola 'biti' za sedanjik
sem
si
je
sva
sta
sta
smo
ste
so
71
primer oblike glagola 'biti' za sedanjik
DomA si
72
Katere so nenaglašene oblike glagola 'biti' za prihodnik
bom
boš
bo
bova
bosta
bosta
bomo
boste
bodo
73
primer oblike glagola 'biti' za preteklik
IzbrAla bo družboslOvni štUdij
74
Katere so nenaglašene oblike glagola 'biti' za pogojnik
bi
75
primer oblike glagola 'biti' za pogojnik
ŠlA bi spAt
76
Katere so nenaglašene naslonske oblike osebnega zaimka za R;D;T
1. me, mi, te
2. te, ti, te
3. ga, mu, ga
77
primer nenaglašene naslonske oblike osebnega zaimka za R;D;T
PrinEsi mi(D) darIlo
78
Katere so nenaglašene naslonske oblike povratnega os. zaimka za R;D;T
1. se, si, se
79
primer nenaglašene naslonske oblike povratnega os. zaimka za R;D;T
UmIj si(D) zobE
PoglEj se(T)
80
Kaj je morfem 'se' pri glagolih?
(delati) SE
(smejati) SE
81
primer morfem 'se' pri glagolih
DEla se pAmetnega
82
Kaj so pridevniki v stalnih besednih zvezah
DOBER (dan)
LAHKO (noč)
83
primer pridevniki v stalnih besednih zvezah
Dober dAn vsEm skUpaj
84
primer nikalnica 'ne' kadar ne stoji samostojno?
TUkaj ne jEmo
Ne govOri neUmnosti
85
Kaj velja za izgovorjavo zvočnikov?
zvočniki se ob nekaterih glasovih izgovarjajo drugače, imajo položajske različice ali variante
86
Različice katerih zvočnikov poznamo?
v, l, n
87
Katere različice zvočnika v poznamo?
zobnoustnični, predsamoglasniški
dvoustnični, zasamoglasniški, dvoglasniški
dvoustnični, šumni, zveneči
dvoustnični, nezveneči
88
Primer predsamoglasniškega v
Vino, Voda, saVa, Vrt
89
Kdaj izgovarjamo zobnoustnični v?
pred samoglasniki iste besede
90
oznaka za predsamoglasniški v
v
91
Primer zasamoglasniškega v
siV, praV, paV, siVka
92
Kdaj izgovarjamo zasamoglasniški v?
v položaju za samoglasnikom in na koncu besede (izglasje) ali sredi besede pred samoglasnikom
93
oznaka za zasamoglasniški v
u s hribčkom
94
Primer šumnega v
Vzeti, Vnuk, Vrana, Vlak
95
Kdaj izgovarjamo zveneči v?
pred zvenečim soglasnikom in na koncu z zvočnikom
96
oznaka za zveneči v
W
97
Primer nezvenečega v
Vsak, V tebi
98
oznaka za nezveneči v
narobe obrnjen W
99
Kdaj izgovarjamo nezveneči v
pred nezvenečim soglasnikom
100
Katere različice zvočnika l poznamo?
navadni
dvoglasniški
malo mehčani ali podaljšani
101
Kdaj izgovarjamo navadni l?
na koncu besede oz. pred samoglasnikom
102
primer navadni l
šaL, kanaL, Lepa
103
simbol za navadni l
l
104
Kdaj izgovarjamo dvoglasniški l?
pred soglasniki sredi besede ali na koncu besede/pred premorom (izglasje)
105
primer dvoglasniški l
boLnik, beL, delaL
106
oznaka za dvoglasniški l
u s hribčkom
107
Kdaj izgovarjamo malo mehčani ali podaljšani l
pred j, ki mu sledi soglasnik
108
primer malo mehčanega l
poLjski
109
Oznaka za podaljšani l
l'
110
Katere različice n poznamo?
zobni
malo mehčani ali podaljšan
mehkonebni
111
Kdaj izgovarjamo zobni n?
pred samoglasniki
112
Primer zobni n
Naš, oNa, NiNa
113
oznaka za zobni n
n
114
Kdaj izgovarjamo malo mehčani ali podaljšani n
pred j, ki mu sledi soglasnik
115
primer podaljšanega n
koNjski
kon'ski (PRI NAPISU IZGOVORJAVE J NE PIŠEMO)
116
oznaka za podaljšan n
n'
117
Kdaj izgovarjamo mehkonebni n?
pred k, h, g
118
primer mehkonebni n
ANka, ANgela, ANhovo
119
oznaka za mehkonebni n
n s klukico
120
Katere glasovne sklpoe poznamo?
samoglasniški sklop
soglasniški sklop
121
Kaj je samogl. sklop?
samogl. sklope ia, io, iu, ie navadno izgovarjamo z vmesnim j
122
primer samogl. sklopa
dieta (dijeta), violina, Pia, radio
123
Kaj je sogl. sklop?
nezvočnik se na začetku in koncu besede ravna po drugem glasu: če je drugi glas nezveneč, prvi pa zveneč izgovorimo še drugega nezveneče
če je drugi nezvočnik zveneč prvi pa nezveneč še prvega izgovorimo zveneče
124
primer drugega nezvenečega glasa in prvega zvenečega
vrabček (wrapč*k)
ozka (oska)
125
primer drugega zvenečega glasa in prvega nezvenečega
kdo (gdo)
svatba (svadba)
126
