Glagol, nepregibne besedne vrste

Question 1

Naštej nepregibne besedne vrste.

Answer 1

• prislov
• predlog
• veznik
• členek
• medmet

Question 2

Kaj so glagoli?

Answer 2

So besedna vrsta s katero poimenujemo dejanje, dogajanje, zaznavanje ipd.

Question 3

Kako delimo glagole po pomenu?

Answer 3

Po pomenu so glagoli polnopomenski in nepolnopomenski. Nepolnopomenske imenujemo tudi pomožni glagoli.

Question 4

Kaj je glagolski vid?

Answer 4

Glagoli so lahko dovršni ali nedovršni.
dovršni - izražajo dejanje z omejenim trajanjem
nedovršni - nimajo omejitve trajanje

Question 5

Kaj je vezljivost glagola?

Answer 5

Glagoli ob sebi predvidevajo dopolnila o udeležencih, ta dopolnila so v določeni slovnični obliki oz. sklonu.
npr. grem h komu ali čemu
delam koga ali kaj

Question 6

Kaj so oblikovne lastnosti glagolov?

Answer 6

Osebne glagolske oblike izražajo osebo in število, neosebne pa ne.
OSEBNE- delam, delaš, dela..
NEOSEBNE
- nedoločnik (na -ti/-či)
- namenilnik (na -t/-č, uporablja se samo ob glagolih premikanja ali povzročanja premikanja)
- opisni deležnik (na -l, s to obliko delamo preteklik¸, prihodnjik, pogojnik in predpreteklik)
- trpni deležnik (na -n/-t, s to obliko delamo trpne stavke, npr. postavljen, oblečen, zaprt)

Question 7

Kaj je glagolski naklon?

Answer 7

• povednik Grem na sprehod.
• velelnik Pojdi na sprehod!
• pogojnik Šla bi na sprehod.

Question 8

Glagolski čas

Answer 8

• sedanjik
• prihodnjik
• preteklik
• predpreteklik

Question 9

Prehodnost glagola.

Answer 9

Glagoli so lahko prehodni ali neprehodni.

Prehodni so kadar njihovo dejanje prehaja na predmet, kadar pa ne prehaja na predmet, so neprehodni.

Question 10

Tvornost in trpnost

Answer 10

Kadar je osebek (kdo ali kaj) vršilec dejanja imamo tvornik, kadar pa osebek ni vršilec dejanja imamo trpnik.

Question 11

Katere so kategorije glagola?

Answer 11

• oseba
• število
• čas
• glagolski vid
• prehodnost/neprehodnost
• tvornost/trpnost
• naklon

Question 12

Kaj so prislovi?

Answer 12

So besede, ki poimenujejo kraj, čas, način ali vzrok dejanja. Ločimo krajevne, časovne, načinovne in vzročne prislove. So nepregibna besedna vrsta.

Question 13

Kako se imenujejo načinovni prislovi, ki so tvorjeni iz glagola?

Answer 13

Načinovni prislovi, ki so tvorjeni iz glagola, se imenujejo deležja.
npr. stoje, šepetaje, beroč

Question 14

Kaj so prislovni zaimki?

Answer 14

So prislovi, ki poimenujejo kraj, čas, način ali vzrok dejanja posredno.
npr. tja, tam, nekje, takrat, nekoč

Question 15

Kaj so predlogi?

Answer 15

So besede, ki poimenujejo razmerja med besedami ali besednimi zvezami. Večina predlogov poimenuje
prostorsko razmerje- pri, pod, k , med
časovno razmerje- pred, med
načinovno razmerje- po (po slovensko)
vzročno razmerje- od (od sreče)

Question 16

Kako ločimo predloge od veznikov?

Answer 16

Predlogi vplivajo na sklon besede za seboj.

Predlog in beseda, ki mu sledi v določenem sklonu, tvorita tako imenovano predložno zvezo.

Question 17

Kaj so vezniki?

Answer 17

So besede, ki poimenujejo razmerja med prvinami predmetnosti in ne vplivajo na obliko besede za seboj.

Question 18

Kako ločimo veznike?

Answer 18

Ločimo priredne in podredne veznike.

• priredni: in, pa, ter, temveč, zato, saj
• podredni: ki, ko, ker, da

Question 19

Kaj poimenujejo členki?

Answer 19

Členki poimenujejo:

• miselno presojo stvarnosti (le, še, tik)
• večjo ali manjšo stopnjo prepričanja o čem (morda, zares, zagotovo)
• pritrjevanje ali zanikanje (ne, da..)
• vpraševanje (ali)

Question 20

Kaj so medmeti?

Answer 20

Medmeti neposredno izražajo sporočevalčevo doživljanje stvarnosti.
Z medmeti izražamo veselje, žalost, razočaranje, zavračanje, z njimi posnemamo naravne glasove in zvoke, navezujemo stike z ljudmi (živjo), vabimo živali (muc, muc) ali ukazujemo (pst).
Medmeti so razpoloženski, posnemovalni in velelni.