Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

geografija > geo > Flashcards

geo Flashcards

1
Q

Kaj je kamnina in kako lahko nastane?

A

Kamnina je trden naraven skupek mineralov. Nastanejo lahko:
- z ohlajanjem magme (magmatske)
- z usedanjem in sprijetjem materiala (sedimentne)
- s preobrazbo obstoječih kamnin (metamorfne)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je fliš?

A

Je posebna vrsta mehanskih sedimentnih kamnin: zaporedje konglomerata, peščenjaka in laporovca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je laporovec?

A

Je vrsta sedimentne kamnine sive do rumenkaste barve. Nastane s sprijetjem zrn gline in apnenca ali dolomita.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kakšne kamnine so značilne za Slovenijo?

A

V Sloveniji je večino sedimentnih kamnin, po severu so razpršene magmatske kamnine, na skrajnem severu pa so metamorfne kamnine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kroženje kamnin.

A

magma -> vulkansko delovanje -> magmatska kamnina -> sediment -> sedimentna kamnina -> metamorfna kamnina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je preperevanje?

A

Je razpadanje kamnin in mineralov zaradi mehanskih in kemičnih procesov na Zemljinem površju ali tik pod njim. Poznamo:
- mehansko (preperevanje kamnin pod vplivom vode, vetra, rasti kristalov ali zaradi temp. sprememb)
- kemično (zaradi vpliva kemičnih snovi iz okolja)
- biokemično (pod vplivom izločkov živih in razpada mrtvih organizmov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je denudacija?

A

Je ploskovno odnašanje preperine, razgaljenje skalne podlage zaradi delovanja padavin, vetra in ledenikov. Denudacijo povzročata sila težnosti in površinsko spiranje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je erozija?

A

Je dolbenje, razjedanje, žlebljenje in odnašanje kamninske gmote ali preperine zaradi delovanja stoječe in tekoče vode, vetra in ledu. Razlikujemo rečno, morsko, ledeniško in vetrno erozijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je akumulacija?

A

Je proces odlaganja in kopičenja različno velikega materiala, ki nastane, ko se zmanjša erozijska moč vode, ledu in vetra. Akumulacijske oblike so najpogostejše v nižavjih in na vznožjih pobočij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kateri so preoblikovalni procesi na pobočjih?

A
  • nastajanje melišč (nasipališče/krušišče ob vznožju skalne stene ali strmega pobočja)
  • podori (podiranje, rušenje zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kateri so procesi v hribovju?

A
  • zemeljski plazovi (drsijo večji deli površja)
  • usadi (drsijo manjši deli površja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši relief.

A
  • ravnine
  • gričevja (300 m relat. v.)
  • hribovja (300 - 1000 m relat. v.)
  • nizke in visoke planote (nad 700 m n. v.)
  • gorovja (nad gozdno mejo -> 1600m-1800m)
    Relief je izoblikovanost Zemljinega površja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši kraški relief.

A

Zavzema skoraj 1/2 površja Slovenije. Najpogosteje se razvije na apnencu in dolomitu (karbonatne kamnine). Posebnost tega reliefa je, da vode ne tečejo po površju, ampak poniknejo v notranjost Zemljinega površja skozi razpoke. Poteka korozija (kemično preperevanje, posledica je nastanek kraških pojavov na površju in podzemlju).
Površinski kraški pojavi: žlebiči, škraplje, vrtače, uvale, presihajoča jezera, kraški izviri, kraški ponori, suhe doline.
Podzemeljski kraški pojavi: kraške jame, podzemeljske reke.
*Kras je pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino
*kras je površje s površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši vetrni relief.

A

Je edini relief, ki ga ne najdemo v Sloveniji. Tudi pri tem reliefu potekata erozija in akumulacija; posebnost pa je, da veter odnaša material tudi navzgor. V puščavah pride ta relief najbolj do izraza.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opiši ledeniški relief.

A

Nastane na območju večjega snega: po več desetletjih se sneg preobrazi v led in nastane ledenik.
Sestava ledenika: območje taljenja ledu, območje kopičenja.
Poznamo dve vrsti poledenitev:
- gorska (območja visokih gorstev -> Alpe, Himalaja)
- celinska (skoraj vsa celina pod pokrovom ledu -> Grenlandija, Antarktika)
Ledeniške akumulacijske oblike: morene, balvani, ledeniška jezera.
Ledeniške erozijske oblike: fjordi, ledeniške grbine, krnice, U-doline.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši obalni relief.

A

Delovanje morja na kopno (plimovanje, morski tokovi in valovi).
Morske akumulacijske oblike: plaže, lagune, obalne sipine.
Morske erozijske oblike: klif.
Tipi obal: riaški, lagunasti, deltasti, dalmatinski, fjordski, koralni, lijakasti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Opiši rečni relief.

A

Je najbolj razširjen relief. Na zgornjem delu reke poteka erozija, na spodnjem pa akumulacija.
Rečne erozijske oblike: soteska, vintgar, korita, kanjoni.
Rečne akumulacijske oblike: obkljuki ali meandri, mrtvi meandri, mrtvice, vršaj, rečna terasa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je ozračje ali atmosfera?

A

Je zračni ovoj okoli zemeljske oble, ki ga skoraj v celoti sestavljajo različni plini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Iz česa je sestavljen zrak?

A

Zrak je zmes plinov:
- dušik 78 %
- kisik 21 %
- drugi plini 1 %

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kateri so podnebni elementi?

A

Temperatura, zračni tlak in vlaga.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kateri so podnebni dejavniki?

A

Geografska širina, relief, razporeditev kopnega in morja, morski tokovi, rastlinstvo in človek, rotacija ali vrtenje Zemlje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Razlika med vremenom in podnebjem.

A

Vreme je spreminjajoče in le začasno. Podnebje pa opisuje vremenske značilnosti, ki trajajo zelo dolgo časa (30 let ali več).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je učinek tople grede?

A

Je naraven pojav, ko toplogredni plini v atmosferi zadržujejo toploto in ji preprečujejo prehod v ozračje. Posledica so višje temperature Zemljinega površja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Katere so dejavnosti, ki povečujejo količino toplogrednih plinov?

A
  • 47 % kmetijstvo
  • 26 % energija
  • 19 % transport
  • industrija in odpadki
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kateri so toplogredni plini?

A
  • ogljikov dioksid 48 %
  • metan 35 %
  • dušikov dioksid 16 %
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Možne posledice segrevanja ozračja.

A

Gorska območja:
- dvig temperatur
- manj ledenikov
- rastline in živali se premaknejo v višje nmv
- visoko tveganje za izumrtje vrst
- pogosteje se pojavijo gozdni škodljivci
- večja verjetnost drsenja tal in plazov
- prizadeta vodna energija
- vpliv na zimski turizem
Sredozemska regija:
- več vročinskih skrajnosti
- višje tveganje za izgubo biotske raznovrstnosti
- manj padavin in manjši pretok rek
- višja stopnja tveganja za sušo in požare
- manjši pridelek
- več energije za hlajenje
- vpliv na turizem
- povečanje območij z možnostjo pikov žuželk

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Adiabatno segrevanje in ohlajanje ozračja.

A

Zrak se pri dviganju širi in ohlaja pri spuščanju pa stiska in segreva.
Zrak se ohlaja po 1 stopinjo na vsakih 100 višinskih metrov. Med dvigom se ohlaja, kar povzroči povečanje vlage, dokler ne doseže rosišča in vidimo oblak. Med tem postopkom se sprošča energija, ki še dodatno navlaži zrak in posledično je temperaturni padec na vsakih 100 m le 0.5 stopinj. V primeru zelo vlažnega zraka se dvig zraka še pospeši, kar vodi v burno vremensko dogajanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Pogoji za nastanek padavin.

A
  1. ohlajanje zraka
  2. kondenzacija in nastajanje oblakov
  3. kopičenje vlage
  4. rast kapljic v oblakih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Opiši orografske padavine.

A

Nastanejo na privetrni strani orografskih ovir. V Sloveniji so to JZ pobočja alpsko-dinarske gorske pregrade. Vetrovi prisilijo vlažen zrak, da se dvigne čez gorske pregrade. Zrak se ohlaja in nastanejo padavine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Opiši konvekcijske padavine.

A

Vertikalno dviganje zraka, ob hitrem in neenakomernem segrevanju ozračja.
Zemeljsko površje se segreje in segreva zrak nad tlemi. Segret zrak se hitro dviga v ozračje in se ohlaja. Vlaga se kondenzira in nastanejo padavine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Opiši ciklonske/frontalne padavine.

A

Nastanejo ob prehodu tople ali hladne fronte.
Hladen zrak izpodrine toplega, ki je lažji. Na stiku prihaja do kondenzacije in nastanejo padavine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj je veter in kako nastane?

A

Veter je premikanje zraka. Sonce ogreva Zemljo, segreta tla pa ogrevajo zrak. Topel zrak je redkejši od toplega in se začne dvigati. S tem ustvari območja nižjega zračnega tlaka. Hladen zrak pa se spušča in ustvarja območja visokega zračnega tlaka. Ko se topel zrak dviga, priteče na njegovo mesto hladen zrak. Nastane veter. Čim višja je razlika v tlakih, tem močneje piha.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kakšni vetrovi prevladujejo v Sloveniji?

A

JZ vetrovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj je burja?

A

Je veter, ki se pojavlja predvsem v primorskih predelih Slovenije. Hladen in gostejši zrak, ki priteka s severa, se čez greben kot slap prelije pod toplejši in redkejši obmorski zrak. S spuščanjem poveča hitrost (do 180 km/h).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kaj je ciklon in kaj anticiklon?

A

Ciklon so sklenjena območja nizkega zračnega tlaka -> dež.
Anticiklon so sklenjena območja visokega zračnega tlaka -> sonce.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Opiši toplo fronto.

A

Topel zrak se počasi dviguje na hladnega, adiabatno ohlajanje zraka je zelo počasno, oblačnost se počasi povečuje. Padavine niso izdatne, lahko trajajo več dni. Za njo nastopi kratko obdobje bolj toplega vremena.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Opiši hladno fronto.

A

Agresivnejši hladni zrak se spodrine pod toplega in ga prisili k hitremu dvigu. Adiabatno ohlajanje je zelo hitro. Padavine so običajno silovite. Ne traja dolgo, ozračje se zelo ohladi. Za njo nastopu hladnejše, a lepo vreme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Vremenotvorna središča.

A
  • islandski minimum (ciklon; vse leto, v bližini Islandije)
  • azorski maksimum (anticiklon; poleti; nad azorskim otočjem)
  • sibirski maksimum (anticiklon; pozimi)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Kaj so tropski cikloni?

A

So velikanski zračni vrtinci.
Vrteča se površina oblakov in vetrov z močno nevihtno dejavnostjo.
Glavni značilnosti: skrajno močni vetrovi v obliki spirale in zelo izdatne padavine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kaj so toplotni pasovi?

A

So velikanska območja, ki se v obliki pasov raztezajo okoli celotnega planeta.
- tropski pas, subtropski pas, zmerno topli pas, subpolarni pas, polarni pas

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Opiši podnebje v Sloveniji.

A
  1. ZMERNO CELINSKO PODNEBJE: v osrednji in vzhodni Sloveniji
    Povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in - 3 °C.
    Povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 15 in 20 °C
    Povprečna letna količina padavin 1000 do 1300 mm.
  2. SUBMEDITERANSKO PODNEBJE: JZ Slovenije
    Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 0 °C.
    Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 20 °C.
    Povprečna letna količina padavin 1000 do 1200 mm.
  3. GORSKO PODNEBJE: alpski svet in dinarske planote
    Povprečna temperatura najhladnejšega meseca pod - 3 °C.
    Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C.
    Povprečna letna količina padavin 1600 do nad 3000 mm.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Tveganja zaradi podnebnih sprememb.

A
  • fizična (poplave, suša, plazovi, usadi)
  • politična (nestabilnost, vojne za vodo, okoljski terorizem)
  • ekonomska (spremembe zalog, fluktuacije cen in valut)
  • socialna (migracije, civilna nepokorščina)
  • regulatorna (spremembe davkov, pravnih struktur)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Kako je Slovenija pripomogla k omejevanju izpusta toplotnih plinov?

A

Pridružila se je ukrepom EU za omejevanje izpustov toplogrednih plinov in je podpisnica kjotskega protokola in pariškega podnebnega dogovora.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Koliko površja pokriva svetovno morje in koliko kopno?

A

70,8 % površja pokriva svetovno morje
29, 2 % površja pokriva kopno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Koliko je slane in koliko sladke vode na Zemlji?

A

97,5 % slane vode
2,5 % sladke vode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kaj štejemo pod sladke vode in koliko % predstavlja?

A

69 % led
1 % drugo
30 % podzemna voda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Opiši veliki vodni krog.

A

Je kroženje vode, ki vključuje tudi kopno. Nastane, ko vlaga, ki jo vetrovi iznad morja prenašajo na kopno, v obliki padavin pade na tla. Ta voda nadzemno in podzemno odteka proti morju, del pa je s tal ali prek rastlin (evapotranspiracija) ponovno izhlapi v ozračje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Opiši mali vodni krog.

A

Večina vode, ki izhlapi iz morja, se vanj neposredno vrne v obliki padavin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Naštej vse oceane.

A

Tihi, Atlantski, Indijski, Severni, Južni ocean.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kolikšna je povprečna globina oceanov?

A

3682 m.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Kolikšna je temp. Jadranskega morja?

A

Poleti 24-25, pozimi 7-8.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Kolikšna je povprečna slanost morij? Kako jo prikazujemo?

A

35 promilov. Prikazujemo jo z izohalinami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Katero morje je najbolj slano morje na svetu?

A

Mrtvo morje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Opiši gibanje morske vode.

A

Valove povzročajo vetrovi. Veter potiska voden delce, ki se gibljejo krožno. Blizu obale je morje plitkejše, zato morsko dno preprečuje krožno gibanje vode. Tedaj se vrh vala zlomi in pljuskne na obalo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Opiši plimovanje.

A

Je pojav, pri katerem prihaja do periodičnega dvigovanja in zniževanja morske gladine.
Plima in oseka nastajata zaradi gravitacijskih vplivov Lune in Sonca.
Plima in oseka se pojavita 2x na dan.
Največje plime se pojavijo, ko se vpliva Lune in Sonca seštejeta. Do tega pride v primeru, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na isti premici, kar se zgodi dvakrat na mesec: ob polni luni in mlaju. V vmesnem času vlečeta Sonce in Luna vsak na svojo stran in je učinek zato zmanjšan. Prav tako je velikost plime in oseke odvisna od letnega časa. Največje razlike se namreč pojavijo ob spomladanskem in jesenskem enakonočju (kot posledica nagnjenosti osi, okoli katere se Zemlja vrti, glede na ravnino gibanja okoli Sonca).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Kaj je reka?

A

V strugi tekoča voda z zgornjim, srednjim in spodnjim tokom, ki se razlikujejo po količini vode, strmcu, hitrosti, erozijskem in akumulacijskem delovanju, živem svetu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

Kaj je potok?

A

V manjši, krajši strugi tekoča voda. Poznamo stalni, periodični on občasni potok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Kaj je izvir? Katere izvire poznaš?

A

Izvir je voda, ki priteka iz podzemlja na površje.
- termalni (Čatež)
- mineralni (Donat)
- talni (Sava Dolinka)
- kraški (slap Savica)
- vokliški (Divje jezero)
- jamski (Krka)
- arteški (Artoški vrelec)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

Kaj je porečje?

A

Je reka s svojimi pritoki oz. območje, s katerega vode odvaja ena reka. V Sloveniji imamo 4 porečja največjih rek: Mure, Drave, Save in Soče.
* območje, s katerega se vode stekajo v glavno reko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

Kaj je povodje?

A

Je območje, s katerega se vse vode stekajo v določeno morje. Ozemlje Slovenije ima 2, in sicer: Jadransko in Črnomorsko povodje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

Kaj je razvodnica?

A

Je meja med posameznimi porečji in povodji. Največkrat poteka po gorskih slemenih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

Kaj je povirje?

A

Je območje porečja v bližini izvira.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

Kaj je rečni sistem ali rečje?

A

Je omrežje, ki ga sestavlja glavna reka s svojimi pritoki.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

Kakšen rečni režim ima reka Sava?

A

Od izvira do Ljubljane snežno-dežni, naprej pa dežno-snežni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

Pomen tekočih voda.

A
  • vir sladke vode
  • vir energije (hidroelektrarne)
  • prometna pot
  • vir za namakanje
  • vir hrane
  • turizem in rekreacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

Kako deluje hidroelektrarna?

A

Voda teče z višjega mesta na nižje mesto, pri čemer lahko izkoriščamo njeno energijo za pogon turbin. Turbina nadalje poganja generator, ki proizvaja el. energijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

Naštej nekaj elektrarn.

A

HE: Dravograd, Vuzenica, Medvode, Krško, Solkan, Plave
TE: Šoštanj, Ljubljana, Brestanica
NE (nuklearna elektrarna): Krško

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

Kako delimo podzemne vode?

A

Delimo jih glede na to, v kakšnih kamninah se nahajajo:
- skalno (nabirajo se v razpokah in votlinah v živi skali, vode v kraškem podzemlju)
- talno/podtalnico (nabira se v sipkih kamninah, ki so zelo porozne, med kamnitimi zrni imajo veliko drobnih, praznih prostorov, ki jih lahko zapolni voda)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

Kaj je vodonosnik?

A

Je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

Kako nastane podtalnica?

A

Padavinska voda prenika s površja najprej skozi prst, potem pa skozi zgornji in spodnji sloj poroznih kamnin vse do neprepustne plasti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

Kako delimo jezera? Navedi tudi primer.

A
  • naravna: nastala z naravnimi procesi (Blejsko jezero)
  • umetna (plod človeških dejavnosti (Velenjsko jezero)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

Pomen jezer.

A
  • blažilen vpliv na podnebje
  • privlačna za poselitev
  • prometna pot
  • ribolov
  • turizem in rekreacija
  • vir hidroenergije in namakanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

Kaj so mokrišča?

A

Posebni življenjski prostori, kjer je zaradi obilice vode stalna prekomerna vlažnost, v njih pa živijo značilne rastlinske in živalske združbe. Najznačilnejša so močvirja, barja in morska mokrišča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

Kaj so močvirja?

A

Pojavljajo se v plitvih kotanjah, ki jih stalno ali občasno zapolnjuje voda. Pogoja, da nastanejo: neprepustna plast in dovolj vlažno podnebje. Imajo bujno rastlinstvo.
Odmrli rastlinski ostanki hitro in v celoti razpadejo. Če pa ti ostanki zaradi pomanjkanja kisika ne razpadajo več, se začnejo kopičiti in spreminjati v ŠOTO. Iz močvirij tako nastanejo BARJA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Koliko površja države pokrivajo mokrišča v Sloveniji?

A

5,9 % oziroma 98.000 ha.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

Pomen mokrišč.

A
  • naravni regulator vodnih tokov
  • naravna čistilna naprava
  • vir pitne vode
  • rekreacijsko območje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

Kaj onesnažuje vodo?

A
  • odpadne vode (po prhanju, umivanju…)
  • kmetijstvo
  • industrija
  • turizem
  • neurejena odlagališča
  • izlitje nafte
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

Kaj je prst?

A

Je vrhnja, preperela plast zemeljske skorje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

Sestava prsti.

A
  • mineralni delci
  • organske snovi in organizmi
  • voda
  • zrak
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

Lastnosti prsti.

A
  • barva
  • velikost in delež skeletnih delcev
  • struktura
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

Horizonti prsti.

A
  1. organski horizont
  2. humozni horizont
  3. eluvialni horizont
  4. iluvialni horizont
  5. preperela matična podlaga
  6. trdna matična podlaga
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

Kaj je teksturni trikotnik?

A

Uporabljamo ga za določanje deleža peska, melja in gline. Rezultat pove občutljivost prsti na sušo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

Ali so v Sloveniji optimalni pogoji za kmetijstvo?

A

V Sloveniji je le okoli 30 % površin, primernih za kmetijstvo. Od tega je največ travnikov in pašnikov. Tako majhna površina ne zagotavlja samoprehranske oskrbe. Slovenija pridela le polovico potrebne hrane, zato jo mora uvažati. Izvaža mlečne izdelke, jajca, med, meso in mesne izdelke.

83
Q

Zakaj je ilovica dobra prst?

A

Ilovnata tla relativno dobro zadržujejo vodo in tudi nekaj sušnih in vročih dneh jih ne izsuši. Deževnica ali voda od zalivanja skozi njih počasi pronica in je rastlinam na voljo dlje časa. Voda na ilovnatih tleh ne zastaja, le v primeru daljših močnih padavin se na površini tal napravijo luže.
Ilovnata tla so bogata z mikroorganizmi in, večinoma, z organsko snovjo.

84
Q

Kateri omejitveni dejavniki vplivajo na rastlinstvo?

A

Neživi podnebni dejavniki: padavine, temperatura, sončna svetloba, snežna odeja, veter, relief, prst
Živi podnebni dejavniki: medsebojni vplivi med rastlinami, vpliv živali na rastline, človek

85
Q

Ali se bo gozdna meja z leti zvišala ali znižala?

A

Zvišala (zaradi podnebnih sprememb).

86
Q

Višinski rastlinski pasovi.

A

listnati gozd -> mešani gozd (1000 m)
iglasti gozd (1500 m)
gozdna meja (1600-1800 m)
ruševje -> trava, planinsko cvetje -> grušč in skalovje (2000 m - 3000 m)
trajni sneg in led (3000 m)

87
Q

Koliko gozdih površin imamo v Sloveniji?

A

54,1 %

88
Q

Kaj je značilno za listavce v mediteranskem podnebju?

A

Trdi in usnjati listi, majhni listi, posebni mehanizmi za shranjevanje vode, odpornost na omejeno količino vode, odpor do požarov.

89
Q

Katere rastline uspevajo na bazični prsti na karbonatnih kamninah?

A

Beli gaber, maklen, lipovec, višnja, submontanski bukov gozd, dinarski jelovo-bukov gozd, bukev, črni gaber, graden, črni teloh, ciklame, rdeči bor, pomladanska resa

90
Q

Katere rastline uspevajo na kisli prsti na nekarbonatnih kamninah?

A

Beli gaber, borovničevje, kostanj, orlova praprot, bukev, jelka, rdeči bor, smreka, dob.

91
Q

Katere rastline uspevajo na nekarbonatnih rdečih nanosih?

A

Beli gaber, dob, siva jelša.

92
Q

Kaj so steljniki?

A

So kmetijske površine, porasle z redkim brezovim gozdom in orlovo praprotjo, ki se redno, vsaj 1x na leto pokosijo.

93
Q

Kaj so mejice?

A

Razmejujejo posamezne parcele in krajino. Ob robovih kmetijskih zemljišč, ob rekah in potokih se vijejo različno široki pasovi drevja in grmovja. Rastline v mejici črpajo odvečno vodo s tal in tako zmanjšujejo učinek poplav. Pozitivno vplivajo na kakovost vode, saj zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil in pesticidov v podzemne in površinske vode. V mestih vplivajo na kakovost zraka, saj pomagajo ujeti prašne delce, zmanjšujejo učinke hrupa in višjih temp.

94
Q

Katera gozdova sta na seznamu unescove svetovne dediščine?

A

Gozdni rezervat Krokar in pragozd Snežni-Ždrocle (bukova gozdova).

95
Q

Koliko rastlinskih vrst je ogroženih na svetu?

A

Več kot 300.000 rastlinskih vrst. To je 1/5.

96
Q

Naštej nekaj tujerodnih rastlinskih vrst pri nas.

A

Ameriški javor, rdeči hrast, zlati ribez, japonski dresnik, himalajski dresnik.

97
Q

Kaj je naselje?

A

Je skupina stanovanjskih stavb s pripadajočim zemljiščem in drugimi objekti, v katerih ljudje trajno ali začasno živijo.

98
Q

Kaj je omogočilo stalno poselitev?

A
  • zemlja, da so ljudje pridelovali
  • da so možni presežki, da preživimo zimo
99
Q

Kateri so namestitveni dejavniki za naselja?

A
  • gradbeni material
  • obdelovalna zemlja
  • pašne površine
  • možnosti povezovanja
  • zaščitenost pred naravnimi nesrečami
  • obramba
  • oskrba z gorivom
  • oskrba z vodo
100
Q

Koliko prebivalcev ima Slovenija?

A

2.1 milijon.

101
Q

Koliko prebivalcev ima Evropa?

A

741.9 milijonov.

102
Q

Koliko naselij imamo v Sloveniji?

A

6035.

103
Q

Povprečna gostota poselitve v Sloveniji?

A

104 preb/km2

104
Q

Katero je najpogosteje naseljeno mestno naselje v Sloveniji?

A

Piran s 5400 preb/km2

105
Q

Zakaj so naselja v Sloveniji neenakomerno razporejena?

A

Zaradi vpliva površja. Nekoč je bila pomembna možnost kmetijstva, danes pa prometna povezanost z drugimi kraji.

106
Q

Koliko Slovencev živi v kotlinah, dolinah, ravninah?

A

Približno 3/4.

107
Q

Koliko Slovenije je redko poseljena ali neposeljena? Zakaj?

A

1/5 Slovenije.
- obmejna, prometno odmaknjena, na višjih nmv, za kmetijstvo manj primerna območja

108
Q

Koliko naselij v Sloveniji ima status mesta?

A

69.

109
Q

Koliko občin imamo v Sloveniji? Koliko imamo mestnih občin?

A

Vseh občin je 212, 12 jih je mestnih občin.

110
Q

Koliko mestnega prebivalstva ima Slovenija?

A

Približno 55 %.

111
Q

Največja naselja po št. prebivalcev?

A
  1. Ljubljana (284.000)
  2. Maribor (96.000)
  3. Kranj (37.600)
  4. Celje (37.100)
  5. Koper (25.900)
  6. Velenje (25.300)
  7. Novo mesto (23.400)
  8. Ptuj (17.800)
  9. Kamnik (13.700)
  10. Trbovlje (13.600)
112
Q

Gostota naseljenosti v Sloveniji.

A

Največja gostota poseljenosti je v osrednjeslovenski regiji (238 preb/km2).
Najmanjša pa v primorsko-notranjski regiji (37 preb/km2).

113
Q

Razlike med podeželskimi in mestnimi naselji.

A

VIDEZ:
- metno naselje: prevladujejo višje in večje zgradbe, hiše na obrobju imajo manjša dvorišča, pozidava je strnjena, saj na majhnem prostoru živi veliko prebivalcev, veliko prometnic….
- podeželska naselja: prevladujejo enodružinske hiše in domačije z dvorišči in zemljišči. Malo prometnic, veliko prostih, nepozidanih površin.
FUNKCIJA:
-mestna naselja: ljudje se ukvarjajo s trgovino, obrtjo, industrijo …
- podeželska naselja: kmetijstvo
SOCIALNI VIDIK:
-mestna naselja: večina prebivalcev se med sabo ne pozna
- podeželska naselja: skoraj vsi prebivalci se med sabo poznajo
ZVOKI:
-mestna naselja: prometni hrup, hrup ljudi
- podeželska naselja: zvoki živali, tišina
VONJ:
-mestna naselja: vonj prometa, gospodarstva
- podeželska naselja: vonj gnojnice, travnikov
VREDNOTE:
-mestna naselja: individualizem
- podeželska naselja: skupnost

114
Q

Kaj je občina?

A

Je organizacijska oblika lokalne samouprave. Lahko je skupnost več naselij.

115
Q

Kaj je mesto?

A

Je večje naselje, ki se po velikosti, gospodarski sestavi, gostoti naseljenosti, zgodovinskem razvoju … razlikuje od drugih naselij. Ima več kot 3000 prebivalcev ter status mesta.

116
Q

Kaj je mestna občina?

A

Je gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem z mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva.

117
Q

Mestotvorne in mestoslužne funkcije, posebne funkcije.

A

Mestotvorne: zaradi njih je mesto nastalo -> trgovina, industrija, obrt, zdravstvo, šolstvo, bančništvo, uprava. To so dejavnosti, ki mestu prinesejo zaslužek.
Mestoslužne: pomembne za obstoj mesta -> komunala, promet, oskrba.
Posebne: zdraviliška, turistična, pristaniška, univerzitetna, spalna.

118
Q

Kaj je urbanizacija?

A

Je nastajanje in rast mest, preobrazba vaških naselij v mestna.

119
Q

Naštej 5 največjih mest sveta.

A

New York, Shanghai, London, Pariz, Istanbul, Moskva, Tokio…

120
Q

Kaj je suburbanizacija?

A

Proces zabrisovanja mej med mestom in podeželjem. Prebivalci se iz mesta priseljujejo na podeželje, pojavljajo se nove dejavnosti. Ljudje redko obnovijo stare hiše, ampak gradijo nove. Naselja spreminjajo svoj videz in funkcijo. Značilno za vso Slovenijo, še posebej za okolico mest.

121
Q

Kako izračunamo splošno stopnjo natalitete?

A

N= št. živorojenih otrok v celem letu / št. preb. 30. 6. x 1000

122
Q

Kako izračunamo nataliteto?

A

N= živorojeni / celotno prebivalstvo

123
Q

Kako izračunamo rodnost?

A

živorojeni / žensko preb. (15-49)

124
Q

Kako izračunamo reprodukcijo?

A

živorojene deklice / žensko preb. (15-49)

125
Q

Kakšna je stopnja rodnosti v Sloveniji in kakšna bi morala biti za normalno reprodukcijo?

A

Stopnja rodnosti je 1,55. Za normalno reprodukcijo bi morala ženska roditi povprečno 2,1 otroka.

126
Q

Koliko je povprečno stara mati, ko rodi otroka?

A

Mati je povprečno stara 30 let.

127
Q

Katere države imajo najvišjo in katere najnižjo rodnost?

A

Najvišjo: Niger, Angola, Mali, Uganda
Najnižjo: Monako, Južna Koreja, Andora, Japonska

128
Q

Kako izračunamo splošno stopnjo mortalitete?

A

m= št. umrlih v letu / št. prebivalstva 30.6. x 1000

129
Q

Koliko ljudi se povprečno rodi na leto v Sloveniji?

A

Okrog 18.000 -> 8,9 živorojenih/1000 preb.

130
Q

Koliko ljudi povprečno umre letno v Sloveniji?

A

Okrog 23.000 -> 11 umrlih/1000 preb.

131
Q

Kaj je migracija?

A

Gibanje ljudi iz enega mesta na drugo. Lahko so prostovoljne ali prisilne migracije.

132
Q

Naštej dejavnike, ki povzročajo migracije.

A
  • demografski (želja po višji plači, izobrazbi, višjem življenjskem standardu)
  • gospodarski (nizki standardi dela, visoka brezposelnost, slabo gospodarstvo)
  • družbeno-politični (etično, versko, rasno, politično in kulturno preganjanje)
  • okoljski (naravne katastrofe)
133
Q

Katere politike držav obstajajo pri migracijah?

A
  1. toleriranje ilegalnih migracij zaradi previsokih stroškov ukrepov ali ker ilegalni migranti opravljajo koristna dela.
  2. regulariziranje ilegalnih migracij - države jim ponudijo legalen status
  3. izgon ilegalnih migrantov
134
Q

Kdo je v Sloveniji tujec?

A

Oseba, ki ni državljan Slovenije.

135
Q

Kdo je begunec?

A

Oseba, ki je pridobila dovoljenje, da živi v drugi državi, ker ga njegova država ne more ali noče zaščititi pred zlorabami človekovih pravic.

136
Q

Kdo je iskalec azila?

A

Oseba, ki je iz razloga, da ga njegova država ne more ali noče zaščititi pred zlorabami človekovih pravic, zaprosila za to, da bi lahko živela v drugi državi, a še ni dobila begunskega statusa.

137
Q

Kateri trije vali emigracij s Slovenskega ozemlja poznamo?

A
  1. do konca 19. stol. do začetka 1. sv. vojne
  2. med in po 2. sv. vojni
  3. 1960 in 1970
138
Q

Koliko Slovencev živi izven Slovenije?

A

Približno 0,5 milijona, kar predstavlja 1/5 slovenskega narodnega telesa.

139
Q

Kako izračunamo naravni prirast?

A

živorojeni - umrli

140
Q

Kako izračunamo selitveni prirast?

A

priseljeni - odseljeni

141
Q

Kateri tip družine prevladuje v Sloveniji?

A

Zakonski par z otroki (okrog 200.000). Sledi mu zakonski par brez otrok (146.000) in nato mati z otroki (109.000).

142
Q

Koliko ljudi je v Sloveniji delovno aktivnih?

A

1 milijon.

143
Q

Koliko ljudi je neaktivnih v Sloveniji?

A

724.000

144
Q

Koliko je v Sloveniji upokojencev?

A

504.000

145
Q

Koliko ljudi je v Sloveniji delovno sposobnih?

A

1.7 milijona.

146
Q

Koliko prebivalcev je starih manj kot 15 let?

A

311.000

147
Q

Koliko je brezposelnih v Sloveniji?

A

74.000, stopnja brezposelnosti 7,6 %

148
Q

Kako izračunamo indeks staranja?

A

Is = V65+ / V0-14

149
Q

Primerjaj prebivalstveno piramido za leto 1953, 2018 in 2057.

A

https://www.stat.si/poppiramida/Piramida2.asp

150
Q

Koliko registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti deluje v Sloveniji?

A

Več kot 50.

151
Q

Kakšen naravni prirast imamo v Sloveniji?

A

Negativen, in sicer -2,2/1.000 prebivalcev.

152
Q

Koliko prebivalcev ima višjo, visokošolsko izobrazbo in več?

A

1/4 prebivalcev Slovenije (15 let in več)

153
Q

Koliko prebivalcev ima srednješolsko izobrazbo?

A

Polovica prebivalcev.

154
Q

Kolikšen je BDP v Sloveniji in koliko v EU?

A

24.680 EUR/prebivalca v Sloveniji in 32.320 EUR/prebivalca v EU.

155
Q

Krožno gospodarstvo (slika).

A

Surovine -> načrtovanje, oblikovanje -> proizvodnja, predelava -> distribucija -> poraba, ponovna uporaba, popravilo -> zbiranje -> recikliranje -> ostanki odpadkov -> surovine …

156
Q

Naštej kmetijske panoge.

A

Poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo.

157
Q

Koliko zemljišč je v Sloveniji za vinogradništvo in sadjarstvo?

A

1/3 vseh zemljišč.

158
Q

Koliko površin je v Sloveniji travnikov in pašnikov?

A

Več kot polovica kmetijskih zemljišč.

159
Q

Naštej gospodarske dejavnosti in pri vsaki navedi 2 primera.

A

Primarne: poljedelstvo, kmetijstvo
Sekundarne: rudarstvo, industrija
Terciarne: turizem, promet
Kvartarne: šolstvo, zdravstvo

160
Q

Koliko imamo gozdatnih površih v Sloveniji?

A

Več kot 60 %.

161
Q

Koliko slovenskega površja je namenjenega kmetijstvu?

A

23 %.
36,1 % so njive in vrtovi
5,8 % so sadovnjaki in vinogradi
58, 1 % so pašniki in travniki

162
Q

Kako vse lahko delimo kmetijstvo?

A

Delimo ga lahko na:
- samooskrbno
- tržno
- polikulturno
- monokulturno
- ekstenzivno
- intenzivno

163
Q

Kakšni so okoljski problemi povezani s kmetijstvom?

A
  • degradacija prsti (zaradi erozije, onesnaženosti, eliminacije)
  • toplogredni plini (metan; Razgradnja ozona; zaradi živinoreje)
  • invazivne vrste iz drugih okolij (vpliv na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo, zdravje ljudi)
  • kemizacija kmetijstva (insekticidi, pesticidi, herbicidi)
    Rešitev bi bilo ekološko kmetijstvo.
164
Q

Koliko imamo v Sloveniji ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč?

A

10 %.

165
Q

Koliko kmetijskih gospodarstev je bilo v SLO leta 2016?

A

69.900 kmetijskih gospodarstev.

166
Q

Koliko kmetijskega zemljišča so povprečno obdelovala kmetijska gospodarstva?

A

5,9 ha kmetijskih zemljišč.

167
Q

Koliko je povprečna starost gospodarjev na kmetiji?

A

57 let.

168
Q

Kako se lahko živinoreja specializira?

A

Na prirejo mesa in prirejo mleka.

169
Q

Na kateri reki je največ elektrarn?

A

Na Dravi.

170
Q

Električna energija po viru proizvodnje (koliko % katerih elektrarn imamo)? *slika

A
  • jedrska elektrarna: 41,2 %
  • hidroelektrarne: 25,0 %
  • termoelektrarne: 29,1 %
  • sončne in vetrne elektrarne: 4,8 %
171
Q

Energija iz obnovljivih virov v celotni oskrbi z energijo (koliko obnovljivih virov imamo)? *slika

A
  • naftni proizvodi: 32 %
  • jedrska energija: 24 %
  • premog 17 %
  • obnovljivi viri: 16 % (od tega 52 % les, nato hidroenergija 30 %)
  • zemeljski plin: 11 %
172
Q

Kje porabimo največ energije v Sloveniji?

A

37 % = poraba v prometu
28 % = predelovalna industrija z gospodarstvom
24 % = gospodinjstva
11 % = drugi porabniki

173
Q

Kako se je razvila industrija?

A

manufakture -> iznajdba parnega stroja -> industrijska revolucija -> razvoj industrije

174
Q

Kako delimo promet?

A
  • potniški ali osebni
  • blagovni ali tovorni
  • kopni
  • vodni
  • zračni
175
Q

Katere vrste turizma poznamo?

A

Gorski, zdraviliški, obmorski, kraški, poslovni, ekoturizem …

176
Q

Vplivi turizma.

A

+ dohodek
+ zaposlovanje
+ razvoj pokrajine
+ delo in zaslužek različnih podjetij
- spremenjen videz pokrajine
- obremenjevanje okolja
- zaposlitev le v času sezone
- vpliv na kulturo in način življenja

177
Q

Koliko je katerih turistov?

A

34,2 % domačih turistov
65,8 % tujih turistov (45,5 % iz drugih držav, 14,2 % iz Avstrije)

178
Q

Opiši lego Slovenije.

A
  • jug Srednje Evrope
  • severno zmerni topli pas (med ekvatorjem in severnim polom)
  • je v srednjeevropskem časovnem pasu (prečkajo jo 3 poldnevniki)
    1. severni vzporednik in 15. poldnevnik
179
Q

Katere 4 naravne enote/pokrajine se stikajo v Sloveniji?

A
  • Sredozemlje
  • Dinarsko gorovje
  • Panonska nižina
  • Alpe
180
Q

Na katere pokrajine členimo Slovenijo?

A
  • alpske,
  • predalpske,
  • dinarsko-kraške,
  • obsredozemske,
  • obpanonske pokrajine
181
Q

Koliko članic je v EU?

A

28.

182
Q

Kateri so simboli EU?

A
  • zastava (zvezde so simbol enotnosti, solidarnosti in povezanosti narodov Evrope)
  • evropska himna
183
Q

Kdaj je dan Evrope?

A
  1. maj.
184
Q

Od kdaj Slovenija uporablja valuto EUR?

A

Od 2007 dalje.
Na vseh kovancih je 12 zvezd z zastave EU.

185
Q

Naštej nekaj slovenskih poslancev, ki so v Evropskem parlamentov.

A

Milan Brglez, Milan Zver, Ljudmila Novak, Romana Tomc …

186
Q

Zakaj je dobro živeti v EU?

A
  • prosto gibanje med državami
  • pravica do prebivanja na ozemlju članic
  • študij in delo
  • zdravstveno varstvo
  • potovanja
187
Q

Kaj je globalizacija?

A
  • So spremembe, ki so posledice trgovanja, sodelovanja, poznavanja informacij … in izmenjav na svetovni ravni.
  • širjenje kapitalizma kot prevladujočega sistema v 20. stol.
188
Q

Katere vrste globalizacij poznamo?

A

Gospodarska, komunikacijsko-tehnična, ekološka, kulturna, delovno-organizacijska, civilnodružbena …

189
Q

Kakšna je bila globalizacija v preteklosti?

A
  • trgovanje (svila, redka živila, začimbe, žafran, sol, porcelan …)
  • prenos bolezni
  • trgovina s sužnji
  • invazivne, neavtohtone vrste rastlin in živali …
190
Q

Kaj je cilj multinacionalnih družb?

A
  • trženje, pretok kapitala, investicije
  • globalna integracija proizvodnje, specializacija
  • dostop do novih trgov in virov
  • matično podjetje in podružnice v več državah
  • svetovna prepoznavnost znamke in podjetja
191
Q

Kakšne so posledice globalizacije za prebivalstvo in okolje?

A
  • vpliv na raven zaposlenosti, gospodarski in tehnološki razvoj držav
  • vse večja ekonomska neenakost
  • izguba lokalnih, nacionalnih posebnosti, homogenizacija
  • vplivi na naravno okolje
192
Q

Katere tržne strategije uporabljajo multinacionalne družbe?

A
  • oglasi
  • sponzoriranje dogodkov
  • promoviranje preko popularnih oseb
193
Q

Kaj je kulturna globalizacija?

A
  • širjenje idej, jezikov, vrednot, norm
  • različni izdelki, blagovne znamke, tuja glasba, tuje oddaje, filmi
  • globalna potrošniška kultura (oblačila, modni dodatki)
  • mediji, splet, socialna omrežja - lažja in hitrejša interakcija
  • vesternizacija, amerikanizacija, hibridne kulture
194
Q

+ in - globalizacije

A

POLITIČNO:
+ manj moči za avtoritarne vlade
- neželeni tuji vplivi, ki jih je težko nadzorovati
GOSPODARSKO:
+ več izbire, pestrost zaposlitev, boljši dostop do VKV delovne sile, mednarodno sodelovanje
- izkoriščanje v določenih območjih, povečevanje neenakosti, dobički v razvite države
KULTURNO:
+ spoznavanje drugih kultur
- izguba kulturne identitete
DRUGO:
+ informacije potujejo hitro
- več migracij, več globalno organiziranega kriminala

195
Q

Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri povečanem transportu blaga.

A
  • povečane emisije
  • uničevanje habitata
  • invazivne vrste iz tujerodnega okolja
196
Q

Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri specializaciji v gospodarstvu.

A
  • prekomerna raba naravnih virov
  • prelov
  • izguba habitata
  • onesnaževanje
197
Q

Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri zmanjšani biotski raznovrstnosti.

A
  • nesorazmerne stopnje izgube biotske raznovrstnosti
198
Q

Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri povečani ozaveščenosti.

A
  • hiter pretok informacij, večja povezanost, več potovanj
  • novi prepisi in procesi za omejevanje negativnih učinkov
199
Q

Naštej primere učinkov globalizacije na okolje pri globalnem problemu mikroplastike.

A

1/4 je primarne in 3/4 sekundarne mikroplastike.
Primarne mikroplastike je 15-31 % vse mikroplastike v oceanih, v okolje pride neposredno v obliki majhnih delcev (sintetična oblačila, obraba pnevmatik, proizvodi za osebno nego)
Sekundarne mikroplastike je 69-81 % vse mikroplastike v oceanih. Nastaja pri razgradnji večjih plastičnih predmetov.

200
Q

Vzgoja za vrednote.

A
  • zavedanje vrednosti (spoštovati, kar imamo)
  • družbena odgovornost (solidarnost, mir, varnost, pravičnost)
  • odgovornost do narave (skrb se začne pri sebi)
  • odprtost duha (različni viri informacij, kritični um)
  • kolektivni duh (medsebojna podpora, skupni cilji)
  • soudeleženost
201
Q

Kateri kriteriji so za naravne vrednote?

A

Redkost, dragocenost ali znamenitost.

202
Q

Koliko naravnih vrednot imamo v Sloveniji?

A

Okrog 5000.

203
Q

Ali imamo v Sloveniji več rek ali več jam?

A

Več jam.

204
Q

Koliko slovenskega površja je zavarovanega?

A

27.000 ha, kar je 13 % površine Slovenije.

205
Q

Naštej narodni park in 3 regijske parke.

A

Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Regijski park Škocijanske jame, Regijski park Goričko.

206
Q

V Sloveniji imamo 14 pragozdov. Naštej 2 in povej, kje prevladujejo pragozdovi.

A
  • pragozd Bukov vrh
  • pragozd Krokar
    Pragozdovi prevladujejo na Krasu.

geografija (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions