Gefa Flashcards

1
Q

Geofrasko lego posamezne točke na Zemljevidu določamo s pomočjo_______, ki jo delimo na _______ in_________.

A

Stopinjsko mrežo, vzporednike in poldndnevnike.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so vzporedniki?

A

So črte ki so vzporedne z ekvatorjen in določajo geograsko širino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so poldnevniki

A

So navpične črte, povezujejo severni ter južni tečaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj pomeni orientacija

A

Pomeni določiti lego neke točke ali smer gibanja glede na stran neba in objekt v pokrajini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je geografska orientacija

A

Določa strani neba s kompasom, s pomočjo zvest in znakov na terenu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je topografska orientacija

A

Določa položaj opazovalca glede na objet in relief v okolici.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je kartografija

A

Je navk o risanju in izdelovanju zemljevidov ter u upodabljanju zemljske površine s kartami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Glavni elementi karte

A

Naslov, legenda, merilo, avtor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Vrste zemljevidov

A

Splošni, tematski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Notranja zgradba zemlje

A

Zemljska skorja: 8-40km
Plašč: 2900km
Jedro: 3500km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zemljska skorja

A

Pod kontinenti (2 plasti granitna in bazaltna)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Litsferske plošče

A

So večje plošče, ki so pod kontinent

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je litosfera

A

Je zemljina skorja in zgornji del plašča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Plošče se premikajo, kaj jim omogoča astenosfera

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Koliko debele so oceanske plošče

A

sebele so največ 15km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Koliko globoko segajo kontintalne plošče

A

Segajo do 200 km globoko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Koliko procetov površja prekriva voda

A

Prekriva 71%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Koliko % vode je pitne?

A

Približno 2.5% je sladke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj so oceani

A

So velike in skljenje vodne površine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj so morja in zalivi

A

So manjša, plitvejše vodne površine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Oceani

A

Tihi, atlantski, indijski, severno ledeno morje ali arktični in antarktični al tihi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Pomen oceanov

A
  • na podnebje
  • vplivajo na življenje na kopnem
  • življenski prostor
  • vir obnovljive energije
  • vodni promet
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Nižjina

A

Ravno, nizko površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Ravnina

A

Ravno površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kotlina

A

Gorovje, ki je okoli obdano

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Dolina

A

Nižjina obdana z gorovjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Planota

A

Ravnina na višji n.m.v.

28
Q

Grič

A

Vzpetina do 300m

29
Q

Hrib

A

Vzpetina do 1500m

30
Q

Gora

A

Vzpetina nad 1500m n.m.v.

31
Q

Kaj je orogeneza

A

Je proces nastajanja gorstev z približevanjem plošč

32
Q

Zunanje sile

A
  • Osnovno sonce
  • voda, veter, živi organizmi
  • preperevanje, denudacija, erozija, akumulacija
33
Q

Mehansko preperevanje

A

Nastane zaradi temperaturskih razlik. kamnie se krčijo in rastezajo. v razpoke se nabere voda- zamrzne- kamnine razpadejo- nastane drobir.

34
Q

Biološko preperevanje

A

-Povzročajo alge, lišaji in bakterije. Nastanejo ob morski obali.
-Korenine s svojo mehansko silo.

35
Q

Kemično preperevanje

A

Raztapljanje apnenca

36
Q

Vrste kamnin

A
  • Zemljsko skorjo sestavljajo kamnine
  • vsaka kamnina je sestavljena iz mineralov
  • glede na kemijsko seztavo delimo karbonatne in silikatne kamnine
37
Q

Karbonatne in silikatne ( prepustnonst)

A
  • karbonatne (prepustne)
  • silikatne (neprepustne)
38
Q

Vrste kamnin glede na nastanek

A
  • magmatske
  • sedimentne
  • metamorfne
39
Q

Magmatske

A

Nastale so iz ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje.
Primer. Granit

40
Q

Sedimentne

A

Večina je nastala z usedanjem sedimentov v morjih ali oceanih

41
Q

Metamorfne

A
  • Nastanej iz magmatskih in sedimentnih
  • spremenijo se zaradi sprememb v tlaku
42
Q

Rečni relief

A
  • najpogostejši tip reliefa
  • oblikuje se s pomočjo erozije in akumulacijskega delovanja tekoče vode
43
Q

Zgornji tok reke

A
  • Rečna erozija deluje na rečno dno in ga poglablja- Globinska erozija
  • nastajajo globoke iz oske rečne doline v obliko črke V
44
Q

Srednji tok reke

A

-Strmec se zmanjša in reka začne delati zavoje, deluje bočna erozija.
- na notranji strani deluje akumulacija

45
Q

Spodnji tok

A
  • Strmec je najmanjši
  • prevladujoč proces akumulacije
  • ko se reke izlivajo v morje se razcepijo v več rokavov - DELTA
46
Q

Poledenitev

A
  • Gorsko
  • celinsko
47
Q

Kdaj je bila zadnja ledena doma v evropi

A

Zadnja ledena doba v Evropi je bila 1550 do 1850

48
Q

Kaj je značilno na kraški relief

A
  • apnenec, dolomit
  • vode ne tečejo na površju skozi raspoke v kamninah
  • kraske oblike
49
Q

v ketarem delu krasa je veliko kraških pojavov

A

V globokem ali popolnem krasu

50
Q

V katerem delu krasa ni rastlinstva in kakšno je značilno površje

A
  • Visokogorski kras, ni rastlinstva
  • zlebiči, škraplje, kotliči
51
Q

Kakšen je pomen krasa za človeka

A
  • površje nj ugodno za poselitev
  • možnosti za poljedelstvo so slabe
  • kraške vode so ranljive za onesnaženje
  • kraški turizem
52
Q

Koliko vode na leto zapade v suhih ali puščavskih območij

A

Pod 250mm/leto

53
Q

Koliko vode zapade v polsuhih ali polouščavskih območij

A

Med 250 in 500mm/leto

54
Q

Razloži erozijo v puščavi

A

Veter nosi pesek, udarja z njih ob trde dele kamnin in jih brusi

55
Q

Kje so puščave

A
  • območje povratnikov
  • celinskost ( nasredini celin)
  • zatišna lega za gorami
  • obalna lega ( ob hladnih morskih tokovih
56
Q

Zakaj nastaja puščavski relief

A

Zaradi mehanskega razpadanja kamnin in delovanja vetra

57
Q

Razloži akumulacijo v puščavi

A
  • veter odnaša pesek - naleti na oviro - nastanejo sipine
58
Q

Kakšne vrste puščav poznamo

A
  • peščena- veterna akumulacija
  • kamnita- najpogostejša vrsta. Grušč
  • skalna- v goratem svetu
59
Q

Zakaj se območja puščav širijo

A

Defertifikacija- puščavs se širi v nekdaj obdelane pokrajine
- tudi človek ima velik upliv

60
Q

Če je obala strma in jo valovi butajo in spodjedajo nastane_____

A

Klif

61
Q

Povej nekaj o Dalmatinski obali

A
  • poteka vzporedno s geološko zgradbo. Sestavlja ga vrsta polotokov in otokov, vmes so prelivi in zalivi
62
Q

Povej nekaj o riaški obali

A
  • poteka prečno na geološko zgradbo
  • najdemo na irskem, slovenska obala
  • primerna za selitev, plovbo in turizem
63
Q

Povej nekaj o fjordski obali

A
  • območja nekdanje poledenitve
  • Norveška
  • visoka, strma pobočja
  • naselja so na koncu
  • ovira za kopenski promet
64
Q

Povej nekaj o estuarijski ali lijakasta obali

A
  • v primerjavi z riasi so bolj plitve in imajo manj strme bregove
  • za velike ladje so plovne v času plime
  • segajo do 100km v notranjost
  • atlantske obale ( Francija, Nemčija)
65
Q

Povej nekaj o lagunskih obalah

A
  • niso primerne za plovno
  • benetke, Baltsko morje
66
Q

Pomen obal

A
  • gosta poselitev
  • promet
  • vir hrane
  • gospodarske dejavnosti
  • industrija
  • vit energije
  • vpliv na podnebje