fiziologija vprašanja Flashcards
1
Q
- Na površini sesalske celice je:
a) Celična membrana ali plazmalema
b) Celična stena
V notranjosti pa so:
c) Citoplazma
d) Celični organeli
e) Citoskelet
f) citosol
A
a, c, d, e, f
2
Q
Za prehajanje snovi preko celične membrane se energija v obliki ATP neposredno NE porablja za:
a) difuzijo
b) osmozo
c) aktivni transport
d) facilitirano difuzijo
e) prenos z membranskimi mešički
A
a, b, d, e
3
Q
- Membranski prenašalci so:
a) fosfolipidi
b) beljakovine
in so udeleženi pri:
c) enostavni difuziji
d) facilitirani difuziji
e) aktivnem transport
A
b, d, e
4
Q
. Osmoza je prehajanje tekočine med predelki v organizmu zaradi:
a) aktivnega transporta
b) pasivne difuzije vode
do osmoze med predelki prihaja:
c) le če so enako veliki
d) če se razlikujejo po koncentraciji vode
e) če predelke med seboj ločuje membrana, ki prepušča vodo, ne pa topljencev
A
b, d, e
5
Q
. Ravnotežni potencial za K+ je:
a) odvisen od razmerja koncentracije K+ med zunajcelično in znotrajcelično tekočino
b) odvisen od razmerja koncentracij Na+ med zunajcelično in znotrajcelično tekočino
c) vzpostavljen kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K+ izenači z vplivom električnega gradienta za K+
d) opisan z Nernstovo enačbo
e) med -70 in -90mV vzdražnih celicah
A
a, c, d, e
6
Q
. Mirovni membranski potencial je:
a) tok ionov prek nevzdražene membrane
b) razlika v električni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane celice
c) pretežno ravnotežni potencial za K+
d) akcijski potencial v refraktarni fazi
e) pretežno neodvisen od Na+
A
b, c, e
7
Q
- Akcijski potencial je:
a) tok ionov prek vzdražene membrane
b) razlika v električni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane vzdražene celice
c) posledica vdora Na+ prek membrane v celico
d) posledica vdora K+ prek membrane iz celice
e) odraz predhodne elektropozitivnosti notranjosti celice
A
b, c, e
8
Q
Pri eksocitozi se skupna površina celične membrane:
a) zveča
b) zmanjša
pri endocitozi se skupna površina celične membrane:
c) zveča
d) zmanjša
e) ne spremeni
A
a, d
9
Q
Na+ / K+ črpalka:
a) prepreči nabiranje Na+ v celicah
b) lahko prispeva k vzdrževanju mirovnega membranskega potenciala
c) prepreči nabiranje K+ v zunajcelični membrani
d) selektivno prepušča K+
e) naredi napetost prek membrane manj negativno
A
a, b, c
10
Q
Sinteza beljakovin v celici poteka:
a) na gladkem endoplazmatskem retikulumu
b) na zrnatem endoplazmatskem retikulumu
c) v jedru
d) v lizosomih
e) noben odgovor ni pravilen
A
b
11
Q
Funkcije celične membrane so:
a) produkcija ATP
b) selektivni transport snovi
c) prepoznavanje signalov iz celičnega okolja (npr. hormonov)
d) adhezija na druge strukture
e) razmejitev notranjosti celice od njenega okolja
A
b, c, d, e
12
Q
Celična membrana:
a) omogoča nemoteno prehajanje vseh molekul iz zunajceličnega okolja v celico
b) je selektivno propustna za različne snovi
c) dopušča prosto difuzijo ionov skozi fosfolipidni dvosloj
d) dopušča difuzijo plinov kot sta O2 in CO2
e) omogoča prosto difuzijo makromolekul
A
b, d
13
Q
Izolirana plazma vsebuje:
a) eritrocite
b) albumin
c) levkocite
d) globuline
e) fibrinogen
A
a, d, e
14
Q
Za krvne plošče velja, da:
a) so celice z več jedri
b) se vežejo na poškodovano žilno steno
c) izločajo dejavnike, ki zavirajo nastajanje belega strdka
d) ne sodelujejo pri samem procesu koagulacije krvi
e) povzročijo skrčenje rdečega krvnega strdka
A
b, e
15
Q
Plazemske beljakovine so:
a) albumin
b) globulin
c) fibrinogen
Serumske beljakovine so:
d) albumin
e) globulin
f) fibrinogen
A
a, b, c, d, e
16
Q
Če je dalj časa znižan parcialni tlak O2 v arterijski krvi se:
a) zniža koncentracija hemoglobina v krvi
b) zveča tvorba eritrocitov v kostnem mozgu
c) zveča poraba železa v kostnem mozgu
d) zveča izločanje eritropoetina iz ledvic
e) zmanjša hematokrit
A
b, c, d,
17
Q
Rdeče krvničke imajo na površini membrane oligosaharide in polipeptide, ki so:
a) algutinini
b) algutinogeni
c) hapteni
A
b
18
Q
Pri transfuziji nekompatibilne krvi sistema ABO pride do zlepljenja eritrocitov dajalca s prejemnikovimi:
a) algutinini
b) algutinogeni
A
a
19
Q
Za albumin velja:
a) iz njega nastane fibrin
b) najbolj prispeva h koloidnoosmotskemu tlaku plazme
c) deluje kot specifična transportna beljakovina
d) sestavljen je iz imunoglobulinov
e) deluje kot nespecifična transportna beljakovina
A
b, e
20
Q
Pravilno zaporedje razvoja eritrocita je:
a) pluripotentna celica - retikulocit - eritrocit - normoblast - eritrocidna celica
b) pluripotentna celica - eritroidna celica - normoblast - retikulocit - eritrocit
c) retikulocit - pluripotentna celica - eritrocit - normoblast - eritroidna celica
d) retikulocit - eritrocit - normoblast - pluripotentna celica - eritroidna celica
e) eritrocit - eritroidna celica - normoblast - retikulocit - pluripotentna celica.
A
b
21
Q
Za osebo, s krvno skupino O, velja:
a) na eritrocitih ima antigene A in B
b) na eritrocitih ima samo antigene B
c) na eritrocitih nima antigenov A ali B
d) v plazmi ima protitelesa anti-A in anti-B
e) v plazmi ima samo protitelesa anti-B
A
c,d
22
Q
Za Rh negativno osebo velja:
a) na eritrocitih nima antigenov Rh
b) na eritrocitih ima antigene Rh
c) v krvi ima vedno anti-Rh protitelesa
d) lahko ima v krvi anti-Rh protitelesa
e) nikoli nima v krvi anti-Rh protitelesa
A
a, d
23
Q
Med nosečnostjo je plod lahko ogrožen v primeru, če je:
a) pri prvi nosečnosti nosečnica Rh negativna in plod Rh pozitiven
b) nosečnica Rh pozitivna in plod Rh pozitiven ne glede na predhodne nosečnosti
c) nosečnica Rh negativna in plod Rh negativen ne glede na prehodne nosečnosti
d) Nosečnica Rh negativna in ponovno noseča z Rh pozitivnim plodom
e) Nosečnica Rh pozitivna in ponovno noseča z Rh negativnim plodom.
A
d
24
Q
Za nespecifični imunski sistem organizma velja:
a) sekundarni odziv je praviloma močnejši od primarnega
b) njegova poglavitna komponenta je vnetje
c) pri njem sodelujejo samo limfociti B in T
d) odziv ni odvisen od vrste tujka
e) pri njem sodelujejo celice naravne ubijalke
A
b, d, e
25
Za nespecifični imunski odziv organizma velja:
a) prične z aktivacijo komplementa
b) odzove se na določene antigene
c) ni odvisen od vrste sprožilnega dražljaja
d) njegova poglavitna dejavnika sta epitelij in sluz
e) noben odgovor ni pravilen
b
26
Hemostaza zajema naslednje fiziološke spremembe :
a) razgradnjo krvnega strdka
b) žilni spazem
c) vazodilatacijo
d) nastanek trombocitnega čepa
e) koagulacijo
a, b, d, e
27
Vodič ritma v normalnem srcu:
a) je ena sama živčna celica v prekatu
b) so specializirane celice v sinoatrialnem vozlu
c) je tista skupina celic s spontano, ritmično električno aktivnostjo , ki se prožijo z najvišjo frekvenco
d) je elektroda ki jo v srce vstavi zdravnik
e) ne obstaja
b, c
28
Električni dogodki v srcu so:
a) moteč stranski učinek pri delovanju srca kot črpalke
b) sprožilni dejavnik za mehanične dogodke v srcu
c) v normalnem srcu vedno razporejeni v določenem zaporedju, tako da si v elektrokardiogramu sledijo val P, kompleks QRS in val T
d) v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozi srce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj srčnega ritma
e) noben odgovor ni pravilen
b, c, d
29
Katera trditev ne velja za EKG?
a) Val P predstavlja depolarizacijo atrijev
b) Kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklov
c) Kompleks QRS predstavlja depolarizacijo ventriklov
d) val T predstavlja repolarizacijo ventriklov
e) vala repolarizacije atrijev normalno ne vidimo , ker ga v EKG zapisu prekrije kompleks QRS
b
30
Katera trditev ne drži?
a) Srčni ciklus je zaporedje električnih in mehaničnih dogodkov , ki nastopajo med kontrakcijo in relaksacijo srčne mišice
b) Med srčnim ciklusom je tlak v levem prekatu vedno višji od tlaka v levem atriju
c) Kri steče iz preddvora v prekat , ko se odpre atrioventrikularna zaklopka
d) med prekatno sistolo naraste tlak v levem ventriklu nad tlakom v aorti , zato se odpre zaklopka in kri steče iz prekata v aorto
b
31
Minutni volumen srca je :
a) Volumen krvi , ki ga srce izčrpa v obtok v eni minuti
b) Za levo in desno srce v normalnih razmerah enak
c) Normalno enak venskemu prilivu v srce v istem času
d) količina je odvisna od črpalke sposobnosti srca
e) enak produkt med utripnim volumnom in srčno frekvenco [MVS (mlmin -1)=UV (ml)X SF (min-1)]
a, b, c, d, e
32
Če se venski priliv v zdravo človeško srce nenadoma poveča za 10%:
a) Se zmanjša utripni volumen srca (frank-Starlingov mehanizem)
b) Se poveča utripni volumen srca (frank-Starlinov mehanizem)
c) Se nič ne zgodi
d) se srce počasi ustavi
e) to se pri zdravih ljudeh ne dogaja , saj je venski priliv konstanten.
b
33
Zato, da se v sistemskem delu obtočil kri teče od srca skozi arterijski, kapilarni in venski del žilja nazaj v srce je odoločilna razlika tlakov:
a) Med levim in desnim preddvorom
b) Med pljučnim in krvnim obtokom
c) Med aorto in desnim preddvorom, ki je v normalnih razmerah približno
d) enaka arterijskemu tlaku
e) enaka tlaku v desnem preddvoru
c, d
34
Pri konstantnem minutnem volumnu srca določa vrednost arterijskega tlaka:
a) Črpalna sposobnost srca
b) Periferni upor
c) Vzdraženost srčne mišice
d) srčna frekvenca
e) kapacitivnost ven
b
35
V sistemskem obtoku je skupni upor proti toku krvi najvišji v:
a) Aorti
b) Arteriolah
c) Kapilarah
d) Venulah
e) velikih venah
b
36
za dolgoročno uravnavanje krvnega tlaka je najpomembnejši:
a) Vpliv simpatične stimulacije na srce
b) Kemoreceptorski refleks
c) Vpliv ledvic na uravnavanje volumna zunajcelične tekočine
d) parasimpatični vpliv na ožilje
e) mehanizem avtoregulacije pretoka skozi tkiva
c
37
aktivacija renin – angiotenzinskega sistema:
a) Je lahko posledica nenadne obsežne krvavitve, zaradi katere močno pade arterijski tlak
b) Se prične s sproščanjem renina iz jukstaglomerularnega aparata v ledvicah
c) Lahko povzroči vazokonstrikcijo že po nekaj minutah
d) lahko povzroči izločanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze
e) potrebuje več tednov, da doseže polno učinkovitost
a, b, c, d
38
Za regulacijo pretoka skozi določeno tkivo ali organ je v normalnih razmerah najpomembnejše:
a) Spreminjanje sistemskega krvnega tlaka
b) Prevladovanje simpatične stimulacije v srcu
c) Reabsorpcija Na+ iz vode v ledvicah
d) spreminjanje lokalnega upora proti toku krvi v tkivu
e) krčenje kapilar
d
39
V normalnem pljučnem krvnem obtoku:
a) Je pretok enak pretoku v sistemskem krvnem obtoku
b) Je upor enak uporu v sistemskem obtoku
c) Se oksigenirana kri nahaja v arterijah
d) se oksigenirana kri steka v pljučne vene in po njih v levi atrij
e) noben odgovor ni pravilen
a, d
40
Ko zdrav človek vstane:
a) Lahko ugotovimo predhoden padec krvnega tlaka v arterijah v višini srca
b) Kolabirajo vratne vene
c) Teče krvi v venah pod srcem v obratni smeri (tj. skozi kapilare nazaj v arterije)
d) se zaradi aktivacije baroreceptorjev zmanjša periferni upor
e) se zaradi zmanjšanega proženja baroreceptorjev poveča aktivnost vazomotoričnega centra , zato pa poraste periferni upor in se zmanjša kapacitivnost ven
a, b, e
41
Pretok krvi skozi koronarne arterije se odvija med:
a) Sistolo
b) Diastolo
c) Skozi ves srčni ciklus
Ker:
d) srčna mišica med krčenjem stisne koronarne arterije
e) med diastolo tlak v aorti ne presega tlaka v koronarnih arterijah.
b, d
42
V sistemskem krvnem obtoku je večina krvi v :
a) Srcu
b) Aorti
c) Arterijah in arteriolah
d) Kapilarah
e) venulah in venah
e
43
Podajnost (komplianca) pljuč nam pove:
a) Kako raztegljiva so pljuča
b) Kako hitra je difuzija kisika v alvoeolih
c) Kako prekrvavljena so pljuča
Če je kompilanca pljuč velika:
d) je retrakcijska sila pljuč razmeroma majhna
e) je retrakcijska sila pljuč zelo velika
f) je pretok krvi skozi pljuča močno povečan
a, d
44
Povečana površinska napetost tekočine na steni alveolov bi :
a) Povečala (retrakcijsko silo pljuč)
b) Zmanjšala (retrakcijsko silo pljuč)
c) Popolnoma odpravila retrakcijsko silo pljuč
Povečanje površinske napetosti:
d) Omogoča
e) preprečuje pljučni surfaktant
a, e
45
Transpulmonalni tlak je :
a) Razlika tlakov med alveoli in zunanjim zrakom
b) Tlak v alveolih
c) Razlika med tlakom v alveolih in plevralnem prostoru
Njegova funkcija je ,da:
d) da potisne zrak iz alveolov
e) razpenja pljuča
f) onemogoča vdor zraka v plevralni prostor
c, e
46
Smer neto difuzije plina skozi alveolarno membrano v pljučih je odvisna od:
a) Debeline membrane
b) Površine membrane
c) Topnosti plina v vodi
d) parcialnih tlakov plina v alveolih in v kapilarni krvi
e) samo od parcialnega tlaka plina v alveolih
d
47
Respiracijski količnik je razmerje med:
a) Minutnima volumnoma izdihanega CO2 in vdihanega O2
b) Parcialnima tlakoma CO2 in O2 v alveolih
Normalno je :
c) Malo manjši kot 1
d) malo večji kot 1
e) enak 1
a, c
48
Na vsako molekulo hemoglobina se lahko vežejo :
a) Dve
b) Tri
c) Štiri molekule kisika
Spojini, ki pri tem nastane pravimo:
d) Karboksihemoglobin
e) Oksihemoglobin
f) hemoglobinski kisik
c, e
49
Glavno mesto izmenjave plinov med zrakom in krvjo v pljučih so :
a) Alveoli
b) Terminalni bronhioli
c) Alveoli in terminalni bronhioli
d) Bronhiji
e) pljučne arterije
a
50
ob koncu normalnega izdiha je ob odprtem glotisu tlak v alveolih:
a) enak atmosferskemu tlaku
b) večji od atmosferskega tlaku
c) manjši od atmosferskega tlaku
d) enak intraplevralnemu tlaku
e) enak transpulmonalnemu tlaku
a
51
Funkcionalna rezidualna kapaciteta [FRK] je:
a) Volumen zraka , ki ostane v pljučih po normalnem izdihu
b) Vsota ekspiratornega rezervnega volumna [ERV] in rezidualnega volumna [RV]
c) Volumna zrak , ki ostane v pljučih po maksimalnem izdihu
d) volumen zraka ,ki ga izdihamo v eni minuti
e) kapaciteta pljuč za difuzijo plinov
a, b
52
Forsiran ekspiracijski volumna [FEV1 ] je volumen zraka,ki ga po :
a) Normalnem
b) Maksimalnem
Vdihu :
c) Izdihamo z vso močjo v prvi sekundi
d) pasivno izdihamo v prvi minuti
e) zadržimo v pljučih eno minuto
b, c
53
FEV1 je pri zdravih ljudeh:
a) Manj kot 60% vitalne kapacitete
b) Manj kot 80% dihalnega volumna
c) Več kot 80% vitalne kapacitete
d) več kot 80% celotne kapacitete
e) manj kot 60% dihalnega volumna
c
54
Difuzija plinov med zrakom in krvjo v pljučih je premosorazmerna :
a) Gradientu parcialnih tlakov plina
b) Vsoti parcialnih tlakov plina
c) Parcialnemu tlaku plina v alveolih
d) difuzijski površini
e) difuzijski razdalji
a, d
55
Koncentracija topljencev v urinu se bo zvečala če :
a) Ne pijemo vode
b) Zvečamo porabo kuhinjske soli
c) Se zveča izločanje ADH
d) Se zmanjša osmolarnost v ledvični sredici
e) se izloča obligatorni volumen v urina
a, b, c, e
56
Voda se :
a) Filtrira v glumerulih
b) Aktivno reabsorbira vzdolž distalnih tubulusov neodvisno od ADH
c) Pasivno reabsorbira vzdolž distalnih tubulusov neodvisno od ADH
d) pasivno reabsorbira vzdolž zbiralc odvisno od ADH
e) secernira v distalnih tubulusih
a, d
57
Neka snov se lahko popolnoma izloči iz krvi, ki teče skozi ledvice, če se:
a) Samo filtrira v glumerulih
b) filtrira v glumerulih in delno reabsorbira v tubulusih
c) filtrira v glomerulih in secernira v tobulusih
d) močno veže na plazemski albumin
e) noben odgovor ni pravilen
c
58
Ledvična glomerulna membrana:
a) zadržuje v plazmi snovi z molekulsko maso nad 70. 000
b) je prepustna za večino plazemskih beljakovin
c) zadrži krvne celice, da se ne izločajo v urin
d) zadrži glukozo, ki se normalno ne izločajo z urinom
e) težje prepušča natrijeve kot kloride ione
a, c
59
Za glumerulno filtracijo velja:
a) normalna količina glomerulnega filtrata pri odraslem človeku je okrog 180 l na dan
b) normalno se filtrira 20% plazme ,ki teče skozi glomerule
c) koncentracija beljakovin v glomerulnem filtratu je enaka koncentraciji beljakovin v plazmi
d) glomerulna filtracija je neodvisna od hidrostatskega tlaka v krvi v glomerulnih kapilarah
e) v glomerulnem filtratu normalno ni glukoze
a, b
60
Vodikovi ioni se z urinom izločajo :
a) pretežno kot prosti ioni
b) skupaj z NH3 tako da tvorijo NH4+
c) skupaj s HPO42- tako, da tvorijo H2PO4-
d) pretežno kot HCI
e) pretežno kot v urinu raztopljeni CO2
b, c
61
Aldosteron se izloča iz skorje nadledvične žleze , kadar je :
a) zmanjšan pretok krvi skozi ledvice
b) primanjkljaj natrijevih ionov v organizmu
c) primanjkljaj kalijevih ionov v organizmu
d) zvečana sekrecija renina iz ledvic
e) zvečana koncentracija angiotenzina v krvi
a, b, d, e
62
Za izločanje raznih snovi v ledvicah veljajo naslednje možnosti:
a) samo glomerulna filtracija
b) glomerulna filtracija + delna tubulna reabsorpcija
c) glomerulna filtracija + popolna tubulna reabsorpcija
d) glomerulna filtracija + tubulna sekrecija
e) glomerulna filtracija + tubulna reabsorbcija + tubulna sekrecija
a, b, c, d, e
63
Človek izloča tekočino z :
a) Odvajanjem seča
b) Odvajanjem blata
c) Potenjem
d) izhlapevanjem vode skozi kožo
e) izhlapevanjem vode skozi dihala
a, b, c, d, e,
64
Za uravnavanje tekočine v telesu v normalnih razmerah velja, da :
a) Je najmanjša možna količina s sečem izločene tekočine okoli 500 ml/dan
b) Največji delež tekočine lahko izločimo izključno z urinom
c) Se vnos in izločanje tekočine spreminjata glede na spremembe osmolarnosti zunajcelične tekočine
d) se vnos in izločanje tekočine spreminjata glede na spremembe volumna zunajcelične tekočine
e) je hipotalamus pomemben za uravnavanje vnosa in izločanje tekočine
a, c, d, e
65
Velika večina vode, ki se filtrira v glomerulih se reasorbira v ledvičnih tubulusih in zbiralcih :
a) z aktivnim transportom
b) z difuzijo zaradi električnega gradienta
c) z difuzijo zaradi osmoznega učinka reabsorbiranih osmotsko aktivnih snovi
d) zaradi hidrostatskega tlaka v ledvični tubulusih
e) z izmenjavo za snovi, ki se izločajo s tubulno sekrecijo
c
66
Urin se koncentrira nad 300 mosm/l v :
a) proksimalnih tubulusih
b) debelejšem segmentu ascendentnega kraka Henlejeve zanke
c) distalnih tubulusih
d) zbiralcih
e) v vseh segmentih nefrona
d
67
Vodikov ion (H+) ki se je izločil v svetlino proksimalnega tubulusa, izvira iz:
a) plazme peritubulne kapilare
b) peritubulusne interstikcijske tekočine
c) tubulusne epitelijske celice
Bikarbonatni ion (HCO3), ki se je reabsorbiral v peritubulusno kapilaro, izvira iz:
d) svetline tubulusa
e) tubulne epitelijske celice
c, e
68
Na nastajanje primarnega urina v glomerulih normalno vplivajo naslednji tlaki :
a) hidrostatski tlak v kapilarah glomerula
b) hidrostatski tlak v Bowmanovi kapsuli
c) koloidnoosmotski (onkotski ) tlak v kapilarah glomeula
d) hidrostatski tlak v peritubulusni kapilari
e) onkotski tlak v peritubulusni kapilari
a, b, c
69
Če popijemo v 30 min 2 l vode se zmanjša:
a) glomerulna filtracija glukoze
b) tubulusna reabsorpcija glukoze
c) prepustnost za vodo v zbiralcih in distalnih tubulusih
d) prepustnost za vodo v proksimalnih tubulusih
e) izločanje urina
c
70
Metabolična alkaloza lahko nastane zaradi:
a) izgube kisline iz želodca
b) nezadostne ventilacije
c) povečanje koncentracije nehlapnih kislin v telesu
lahko se razvije pri :
d) izgubi želodčnega soka pri bruhanju
e) paralizi dihalnih mišic
a, d
71
Respiratorna acidoza lahko nastane zaradi:
a) povečane ventilacije
b) nezadostne ventilacije
c) povečane koncentracije nehlapnih kislin v telesu
Lahko se razvije pri:
d) izgubi želodčnega soka pri bruhanju
e) paralizi dihalnih mišic
f) povečani tvorbi ketonskih kislin
b, e
72
Pri dolgotrajnem bruhanju želodčnega soka se lahko razvije:
a) metabolična acidoza
b) metabolična alkaloza
c) respiratorna alkaloza
laboratorijski pregled krvi bi pokazal:
d) povišan pH, povišan HCO3-, povišan pCO2
e) znižan pH, znižan HCO3-, znižan pCO2
f) znižan pH, povišan HCO3-, povišan pCO2
b, d
73
Pri akutnem poslabšanju sladkorne bolezni se lahko razvije:
a) metabolična acidoza
b) respiratorna acidoza
c) metabolična alkaloza
laboratorijski pregled krvi bi po kompenzaciji pokazal:
d) povišan pH, povišan HCO3-, povišan pCO2
e) znižan pH, znižan HCO3-, znižan pCO2
f) znižan pH, povišan HCO3-, povišan pCO2
a, e
74
Znižanje pH krvi je lahko znak:
a) metabolične alkaloze
b) respiratorne acidoze
c) respiratorne alkaloze
d) metabolične acidoze
b, d
75
Povišan pH krvi je lahko znak :
a) metabolične alkaloze
b) respiratorne acidoze
c) metabolične acidoze
d) odsotnosti motnje acido-baznega stanja
e) respiratorne alkaloze
a, e
76
Najbolj pomembni pufri v krvi so :
a) plazemske beljakovine
b) sulfat
c) hemoglobin v eritrocitih
d) fosfat
e) bikarbonat
a, c, e
77
Najbolj pomemben pufer v zunajcelični tekočini je:
a) sulfatni
b) fosfatni
c) bikarbonatni
d) hemoglobinski
e) NH3/NH4+
c
78
Encim amilaza se izloča:
a) v želodec
b) v dvanajstnik
c) v ustno votlino
in povzroči začetek razgradnjo zaužitih:
d) maščob
e) ogljikovih hidratov
b, c, e
79
Trebušna slinavka izloča:
a) endopeptidaze
b) gastrin
c) lipazo
d) amilazo
e) transaminaze
a, c, d
80
Poglavitne sestavine žolča, ki se izločajo v dvanajstnik, so:
a) sterkobilin
b) voda
c) lecitin in holesterol
d) žolčne soli
e) bilirubin
b, c, d, e
81
Za žolč velja, da :
a) nastaja v jetrih
b) nastaja v žolčniku
c) igra poglavitno vlogo pri emulgaciji in absorbciji maščob
d) je predvsem pomemben za prebavo ogljikovih hidratov
e) je rumeno-zelene barve zaradi bilirubina
a, c, e
82
Med jetrne funkcije NE prištevamo :
a) aktivacije vitamina D
b) sinteze plazemskih beljakovin
c) skladiščenja vitaminov
d) izločanja hormonov
e) detoksifikacije
d
83
Prehranjevanje človeka uravnavajo:
a) signali iz maščobne skorje
b) koncentracija glukoze v krvi
c) sitostni peptid
d) signali iz prebavne cevi
e) vonj in videz hrane
a, b, c, d, e
84
Odrasel človek dnevno potrebuje okoli:
a) 500-650 g
b) 50-60g
c) 5-6 g
Beljakovin, ki morajo vsebovati predvsem :
d) Esencialne
e) neesencialne aminokisline
b, d
85
Sintezo glukoze iz nesladkornih virov imenujemo:
a) Glikogeneza
b) Glikogenoliza
c) Glukoneogeneza
d) Glikoliza
e) Glukostaza
c
86
Označi pravilne trditve:
a) Glikoliza je v vsakem primeru katabolni proces
b) Glikoliza je v vsakem primeru anabolni proces
c) Končni produkt glikolize je piruvat (piruvična oziroma mlečna kislina)
d) Za potek glikolize je potreben kisik
e) Za potek glikolize ni potreben kisik
a, c, e
87
Lipoproteini so:
a) Delci, ki imajo beljakovinsko sredico in lipidni plašč
b) Delci , ki imajo lipidno sredico in amfifilni (amfipatični) plašč
c) Delci, ki imajo beljakovinsko sredico in plašč iz ogljikovih hidratov
d) delci , ki omogočajo vodi netopnim lipidom transport po krvi
e) delci, ki jih sestavljajo izključno lipidi, ki nastanejo iz proteinov
b, d
88
Največji del svojih energijskih zalog ima človeški organizem spravljenih v :
a) Jetrih
b) Adipocitih
c) Skeletnih mišicah
d) Možganih
e) kosteh
b
89
Ketonske kisline:
a) Nastanejo v adipocitih
b) Nastanejo v jetrih
c) So prisotne v krvi v večji koncentraciji, kadar je v organizmu pospešena razgradnja prostih maščobnih kislin
d) so prisotne v krvi v večji koncentraciji, kadar je v organizmu pospešena sinteza prostih maščobnih kislin
e) zvišuje pH v krvi
b, c
90
Sečnina v seču je:
a) Stranski produkt katabolizma aminokislin
b) Stranski produkt sinteze beljakovin iz aminokislin
c) Stranski produkt katabolizma glukoze
d) spojina, ki nastane iz amonijaka
e) spojina,ki nastane iz prostih maščobnih kislin
a, d
91
Glukoneogeneza je sinteza:
a) Glukoze iz prostih maščobnih kislin
b) Glukoze in glikogena
c) Glukoze iz alanina
d) Glukoze in glicerola
e) Glukoze iz laktata
c, d, e
92
Prednostna naloga uravnavanja presnove v človeškem organizmu je:
a) Vzdrževanje koncentracije prostih maščobnih kislin v krvi na ravni, ki še zagotavlja normalno energijsko preskrbo živčevja
b) Vzdrževanje koncentracije aminokislin v krvi na ravni, ki še zagotavlja normalno energijsko preskrbo živčevja
c) Preprečevanje hipoglikemije
d) Vzdrževanje hipoglikemije
e) Vzdrževanje koncentracije inzulina v krvi na čim nižji ravni
c
93
Najpomembnejši cilj uravnavanja presnove je:
a) Vzdrževanje zelo visoke koncentracije prostih maščobnih kislin v krvi
b) Vzdrževanje zelo visoke koncentracije amonijaka v krvi
c) Preprečevanje hipoglikemije
d) Vzdrževanje hipoglikemije
e) Vzdrževanje zelo nizke koncentracije inzulina v krvi
c
94
Označi pravilne odgovore:
a) V normalnih razmerah uporabljajo možgani kot edini vir energije proste maščobne kisline
b) V normalnih razmerah uporabljajo možgani kot edini vir energije glukozo
c) Kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mišice kot glavni vir energije proste maščobne kisline
d) Kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mišice kot glavni vir energije glukozo
e) Glikolitična tkiva uporabljajo kot edini vir energije proste maščobne kisline
f) Glukoza vstopa v skeletne mišice s pomočjo GLUT1
g) Glukoza vstopa v skeletne mišice s pomočjo GLUT4
b, c, g
95
Hormon, ki je odgovoren za skladiščenje energetskih virov, je:
a) Glukagon
b) Inzulin
c) Adrenalin
d) Kotizol
e) Oksitocin
b
96
Procese, ki sproščajo energijske vire iz njihovih zalog, lahko sproži(jo) zvečane koncentracije:
a) Glukagona
b) Inzulina
c) Adrenalina
d) Kotizola
e) Rastnega hormona
a, c, d, e
97
Najmočnejši dražljaj za izločanje inzulina je:
a) Zvečana koncentracija prostih maščobnih kislin v krvi
b) Zvečana koncentracija glukoze v krvi
c) Zvečana koncentracija adrenalina v krvi
d) Zvečana koncentracija kortikozola v krvi
e) Znižana koncentracija glukoze v krvi
b
98
Največji del svojih beljakovin ima človeški organizem v:
a) Jetrih
b) Adipocitih
c) Skeletnih mišicah
d) Možganih
e) Kosteh
c
99
Hipoglikemija je stanje, ki:
a) Se kaže z znaki premajhne preskrbe možganov z glukozo
b) Se kaže z znaki premajhne preskrbe skeletnega mišičja z glukozo
c) Ga vedno spremlja huda ketoacidoza
d) Ga vedno spremlja huda dehidracija
e) Sproži aktivacijo simpatičnega dela avtonomnega živčevja
a, e
100
Označi pravilne trditve:
a) Glukagon se izloči iz celic β Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki
b) Glukagon se izloča iz celic α Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki
c) Glavni dražljaj za izločanje glukagona je zvišana koncentracija glukoze v krvi
d) Glavni dražljaj za izločanje glukagona je znižana koncentracija glukoze v krvi
e) Svoje najpomembnejše učinke izvaja glukagon v jetrih
b, d, e
101
Glukoneogeneza je:
a) Sinteza glukoze iz nesladkanih virov
b) Sinteza glukogena iz nesladkanih virov
c) Razgradnja beljakovin od aminokislin
d) Sinteza glikogena iz glukoze
e) Sinteza trigliceridov iz glukoze
a
102
Zato, da bi na membrani nevrona nastal akcijski potencial, se mora membrana:
a) Hiperpolarizirati
b) Depolarizirati
c) Inhibirati
d) Adaptirati
e) Noben odgovor ni pravilen
b
103
Postinapatični nevron se vzdraži prek sinaps, kje je presinaptični nevron v stiku s/z:
a) Dendriti
b) Telesoma nevrona
c) Aksonom
d) Astrociti
e) Motorično ploščico
a, b
104
Verjetnost nastanka akcijskega potenciala v nevronu se zveča kadar se pojavi (jo):
a) Hiperpolarizacija
b) Inbitorni postsinaptični potenciali
c) Sprememba membranskega potenciala iz -80mV na -60mV
d) Sprememba membranskega potenciala iz -80mV na -90mV
e) Prevlada inhibitornih nevrotransmitorjev nad ekscitatornimi nevrotransmitorji
f) Prevlada ekscitatornih nevrotransmitorjev nad inhibitornim nevrotransmitorjem
c, f
105
Pod vplivom ekscitatornega nevrotransmitorja se na postsinaptičnem nevronu:
a) Membranski potencial približa pragu za proženje akcijskega potenciala
b) Akcijski potencial močno poveča
c) Vedno sproži akcijski potencial
d) Ekscitacijski postsinaptični potencial prevaja po aksonu do sinaptičnih končičev
e) Zmanjša hiperpolarizacijo
a, e
106
Kot ekscitatorni nevrotransmitor lahko deluje:
a) Acetilholin
b) Glutamat
c) Gama-aminomaslena kislina
d) Glicin
e) K+
a, b
107
Refleksni lok sestavljajo:
a) Receptorji
b) Aferentni nevroni
c) Monosinaptični ali polisinaptični preklopi v refleksnih centrih
d) Eferentni nevroni
e) Efektorji
a, b, c, d, e
108
Efektorji refleksov vegetativnega živčevja so:
a) Srce
b) Inervirane žile
c) Prebavna cev
d) Skeletnomišična vlakna
e) Hipotalamus
a, b, c
109
Hipotalamus uravnava:
a) Delovanje adenohipofize
b) Aktivnost simatikusa
c) Aktivnost parasimpatikusa
d) Telesno temperaturo
e) Vnos in izločanje tekočine
a, b, c, d, e
110
Preganglionarna simpatična vlakna za srce izvirajo iz:
a) Torakalnih segmentov hrbtenjače
b) Lumbalnih segmentov hrbtenjače
c) Možganskega debla
Preganglionarna parasimpatična vlakna za srce izvirajo iz:
d) Možganskega debla
e) Križničnih segmentov hrbtenjače
a, d
111
Acetilholin je nevrotransmitor:
a) Preganglionarnih simpatičnih nevronov
b) Vseh postganglionarnih simpatičnih nevronov
c) Preganglionarnih parasimpatičnih nevronov
d) Postganglionarnih parasimpatičnih nevronov
e) Nevronov, ki regulirajo sekrecijo adrenalina iz sredice nadledvične žleze
a, c, d, e
112
Spinotalamična proga poteka predvsem na:
a) Isti
b) Nasprotni strani hrbtenjače kot vstopajo v hrbtenjačo aferentna vlakna za bolečino, grob dotik in temperaturo
Aferentna pot za propriocepcijo poteka na:
c) Isti
d) Nasprotni strani hrbtenjače kot vstopajo v hrbtenjačo aferentna vlakna iz proprioceptorjev
b, c
113
Kot mehanoreceptorji lahko delujejo receptorji za:
a) Dotik
b) Temperaturo
c) Bolečino
d) Zaznavanje položaja sklepov
e) Ravnotežje
a, c, d, e
114
Cortijev organ vsebuje receptorje za:
a) Sluh
b) Ravnotežje
Receptorji vzdražijo:
c) Vibracije bazilarne membrane
d) Linearni pospeški
e) Kotni pospeški
a, c
115
Semicirkularni kanali vsebujejo receptorje za:
a) Sluh
b) Ravnotežje
Receptorji vzdražijo:
c) Vibracije bazilarne membrane
d) Linearni pospeški
e) Kotni pospeški
b, e
116
Pogoj za trikromatski vid je:
a) Vzdraženje treh vrst čepnic
b) Vzdraženje teh vrst palčnic
c) Dovolj močna svetloba
d) Svetloba različnih valovnih dolžin
e) Zadostno število čepnic v ti. slepi pegi
a, c, d
117
Hoteni gib , oz. gib, ki ga izvršimo na povelje, organiziramo tako, da pošljemo do motoričnih enot ustrezne signale iz:
a) Terciarne motorične skorje
b) Primarne motorične skorje
c) Hipotalamusa
Ti signali potujejo do motoričnih enot po:
d) Priramidni (Kortikospinalni) progi
e) Spinotalamični progi
b, d
118
V mišicah, s katerimi izvajamo fine gibe (npr. zunanje očesne mišice), je inervacijsko število:
a) Veliko
b) Majhno
V mišicah, ki niso udeležene v izvajanju finih gibov (npr. antigravitacijske mišice spodnjih okončin), je inervacijsko število:
c) Veliko
d) majhno
b, c
119
Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov:
a) sodelujejo motorični nevroni α
b) sodelujejo motorične enote
c) sodeluje piramidna proga
d) sodeluje primarna motorična skorja
e) sodelujejo skeletne mišice
a, b, c, d, e
120
Pri organizaciji patelarnega refleksa je potrebna udeležba:
a) primarne motorične skorje
b) možganskega debla
c) hrbtenjače
d) mišice m. quadriceps femoris
e) mišice m. biceps brachii
c, d
121
V hierarhični zgradbi motoričnega sistema je pravilno zaporedje od najvišje k nižjim naslednje:
a) hrbtenjačamožgansko deblomožganska skorja
b) možganska deblomožganska skorjahrbtenjača
c) možganska skorjahrbtenjača možgansko deblo
d) možgansko deblohrbtenjača možganska skorja
e) možganska skorja možgansko deblo hrbtenjača
e
122
Primarna motorična skorja je organizirana tako, da:
a) prstom rok pripada večji delež skorje kot prstom nog
b) prstom nog pripada večji delež skorje kot prstom rok
c) vsem delom telesa pripadajo enaki deleži skorje
d) največji delež skorje pripada trupu
e) delom telesa, ki sodelujejo pri bolj finih gibih, pripadajo večji deleži skorje kot delom telesa, kjer so izvajani gibi manj fini
a, e
123
Pojem motorična enota označuje:
a) nevron piramidne proge z vsemi pripadajočimi motoričnimi nevroni α
b) celoten motorični sistem v organizmu
c) motorični nevron α s pripadajočimi skeletnomišičnimi vlakni
d) predel primarne možganske skorje, ki odgovarja posameznemu delu telesa
e) skupek motoričnih nevronov v hrbtenjači, ki oživčuje določeno mišico
c
124
Pojem zgornji motorični nevron se nanaša na nevrone, ki:
a) izvirajo izključno iz hrbtenjače
b) izvirajo izključno iz možganskega debla
c) izvirajo iz infrafuzalnih vlaken
d) izvirajo izključno iz možhanske skorje
e) izvirajo bodisi iz možganske skorje ali iz možganskega debla in se končujejo tudi na motoričnem nevronu α
e
125
Živčni prenašalci (nevrotransmitorji) so snovi, ki:
a) pripotujejo do možganov po krvi in se nato vežejo na receptorje na membrani nevronov
b) se izločijo iz pretsinaptične celice in se nato vežejo na receptorje na membrani postsinaptične celice
c) se izločijo iz postsinaptične celice in se nato vežejo na receptor na membrani presinaptične celice
d) jih najdemo v vseh celicah v organizmu
e) jih najdemo izključno v možganih
b
126
Motorična ploščica je:
a) sinapsa, kjer je presinaptična celica motorični nevron, postsinaptična celica pa senzorični nevron
b) sinapsa, kjer je presinaptična celica motorični nevron, postsinaptična celica, pa skeletnomišičino vlakno
c) sinapsa, kjer je presinaptična celica motorični nevron, postsinaptična celica pa celica β v trebušni slinavki
d) kostna ploščica v sklepih, ki služi za uravnavanje motorike
e) vsaka ploščica v organizmu, ki se samodejno giblje.
b
127
V živčnomišičnem stiku je živčni prenašalec:
a) adrenalin
b) gama-aminomaslena kislina (GABA)
c) glicin
d) serotonin
e) acetilholin
e
128
Ob vezavi acetilholina na specifični nikotinski receptor na postsinaptični membrani živčnomišičnega stika, se neposredno odprejo:
a) napetostni kanalčki za Na+
b) napetostni kanalčki za K+
c) kemični kanalčki, ki so prepustni za Na+ in K+
d) kemični kanalčki, ki so prepustni samo za Na+
e) pasivni kanalčki za Ca2+
c
129
Nikotinski receptor za acetilholin je po kemični strukturi:
a) prosta maščobna kislina
b) beljakovina
c) glukozni polimer
Ki potem, ko se nanj(o) veže acetilholin:
d) spremeni svojo obliko (konformacijo)
e) odplava s celične membrane
b, d
130
Ko ekscitacijski postsinaptični potencial (EPSP) v živčnomišičnem stiku doseže vrednost praga:
a) se odprejo napetostni kanalčki za Na+
b) se odprejo kemični kanalčki za Na+
c) se odprejo vsi kanalčki na postsinaptični membrani
d) se odprejo napetostni kanalčki za Cl-
e) se zaprejo napetostni kanalčki za Na+
a
131
Označite pravilne trditve:
a) sinapsa je specializirana struktura, prek katere komunicirata skeletna mišičnina in kostnina
b) sinapsa je specializirana struktura, prek katere komunicirata nevron in kostnina
c) sinapsa je specializirana struktura, prek katere komunicira nevron s svojimi tarčnimi celicami
d) sinapsa, prek katere komunicirata motorični nevron α in skeletnomišično vlakno, se imenuje živčnomišični stik
e) sinapsa prek katere komunicirata motorični nevron α in skeletnomišično vlakno se imenuje tudi motorična ploščica
c, d, e
132
Označite pravilne trditve:
a) vzdražena membrana je enako prepustna za vse ione
b) membranski potencial v vsakem trenutku določa isti ion, za katerega je vzdražena membrana najbolj prepustna
c) membranski potencial v vsakem trenutku določa tisti ion, za katerega je vzdražena membrana najmanj prepustna
d) v stanju mirovnega potenciala je vzdražna membrana najbolj prepustna za ione K+
e) v stanju mirovnega potenciala je vzdražna membrana najbolj prepustna za ione Na+
b, d
133
Premiku membranskega potenciala, do katerega pride takrat, ko ekscitacijski postsinaptični potencial (EPSP) doseže prag pravimo:
a) mirovni membranski potencial
b) akcijski potencial
c) potencial praga
d) kalijev potencial
e) kalcijev potencial
b
134
Mišične fibrile so:
a) Aktin
b) Miozin
c) galaktozamin
d) Tropomizin
e) spektrin
a, b, d
135
Hitra mišična vlakna imajo pretežno:
a) Glikotično
b) Oksidativno
c) Lipolitično presnovo
Za ta tip vlaken je značilno, da:
d) Pridobijo veliko moč kontrakcije v kratkem času
e) Pridobijo manjšo moč kontrakcij v dolgem času
a, d
136
Za mišične kontracije po MEHANIZMU DRSEČIH FILAMENTOV je (so) potreben(-bni):
a) CA2+ ioni
b) Aktin
c) ATP
d) Miozin
e) Acetil-CoA
a, b, c, d
137
Moč mišične kontracije posamezne mišice je odvisna :
a) Aktivne napetosti posameznega mišičnega vlakna
b) Števila aktiviranih motoričinh enot v mišici
c) Koncentracije natrijevih ionov v mišici
d) Pasivne napetosti posameznega mišičnega vlakna
a, b, d
138
Endokrini sistem sestavljajo:
a) Velike endokrine žleze
b) Žleze lojnice
c) Sredica nadledvičnice
d) Skorja nadledvičnice
e) Maščevje
a, c, d, e
139
Nevroendokrine celice:
a) Najdemo v adenohipofizi
b) Najdemo v nevrohipofizi
c) Izločajo hormone v hipofizni portalni krvni obtok
d) Izločajo hormone neposredno v periferno vensko kri
e) So neposredno oživčene in kot odgovor na živčno vzdraženje v kri izločajo živčne prenašalce
b, c, d
140
Za steroidne hormone je značilno, da:
a) Se dobro topijo v vodi
b) Se po plazmi v večjem deležu prenašajo vezani na prenašalne beljakovine
c) Se vežejo na receptorje, ki se nahajajo v plazmalemi
d) Brez težav prehajajo plazmalemo in se vežejo na receptorje v citoplazmi in jedru
e) Je izhodiščna molekula za njihovo sintezo holesterol
f) Se inaktivirajo in razgradijo v raznih tkivih po telesu
b, d, e
141
Med steroidne hormone spada(jo):
a) Prolaktin
b) Testosteron
c) TSH
d) Kortizol
e) T3/T4
b, d
142
Receptorje za steroidne hormone običajno najdemo v:
a) Plazmalemi
b) Plazmi
c) Jedru
d) Citoplazmi
e) Intersticiju
c, d
143
Hormoni adenohipofize:
a) So trofični hormoni
b) Niso trofični hormoni
KER:
c) Spodbujajo izločanje hormonov iz tarčnih žlez
d) Zavirajo izločanje hormonov iz tarčnih žlez
e) Spodbujajo rast tarčnih žlez
f) Zavirajo delovanje nevrohipofize
g) Je njihovo sproščanje uravnavano z mehanizmom negativne povratne zveze
a, c, e, g
144
Za peptidne in proteinske hormone je značilno, da:
a) V endokrinih celicah nastajajo po potrebi
b) Se v endokrinih celicah skladiščijo in sproščajo ob ustreznem signalu
c) Se do tarčnih celic večinoma prenesejo prosto raztopljeni v plazmi
d) Za transport do tarčnih celic potrebujejo plazemske prenašalce
e) Se vežejo na receptorje v jedru
f) Se vežejo na receptorje v plazmalemi
b, c, f
145
Sproščanje oksitocina spodbuja(jo):
a) Ovulacija
b) Draženje materničnega vratu proti koncu nosečnosti
c) Porast osmolarnosti plazme
d) Mehansko draženje bradavic med dojenjem
e) Krvavitev
b, d
146
Med glavne naloge antidiuretičnega hormona (ADH) spada(jo):
a) Zaustavljanje krvavitve
b) Preprečevanje izgube vode preko ledvic
c) Vazokonstrikcija arteriol in preprečevanje upada arterijskega tlaka
d) Koncentriranje urina
e) Spodbujanje izločanja adrenalina
b, c, d
147
Prolaktin:
a) Je hormon nevrohipofize
b) Spodbuja izločanje mleka
c) Je trofični hormon
d) Spada med derivate aminokislin
e) Njegov glavni tarčni organ je maternica
c
148
Rastni hormon:
a) Neposredno spodbuja rast dolgih kosti
b) Njegov presežek med adolescenco se pokaže kot pritlikavost
c) Spodbuja nastajanje in sproščanje somatomedinov
d) Njegov presežek po adolescenci se pokaže kot akromegalija
e) Lahko povzroči sladkorno bolezen
c, d, e
149
Somatomedini (insulin-like growth factors-IGF):
a) Nastajajo v glavnem v jetrih
b) Njihov nastanek in sproščanje spodbuja rastni hormon
c) Zavirajo rast tkiv
d) Spodbujajo rast in delitev hondrocitov ter tako pospešujejo rast kosti
e) Njihovo pomanjkanje se pokaže kot gigantizem
a, b, e
150
Kortikotropin (ACTH):
a) Se izloča iz nevrohipofize
b) Se izloča iz adenohipofize
c) Je steroidni hormon
d) Je polipeptid
e) Spodbuja izločanje kortizola
f) Spodbuja izločanje aldosterona
g) Spodbuja izločanje noradrenalina
b, d, e, f
151
Za ščitnico je značilno, da:
a) Je za pravilno delovanje potreben jod
b) Se v njej ščitnični hormoni kopičijo
c) Vanjo jodid vstopa s preprosto difuzijo
d) Izloča pretežno TSH
e) Vsebuje 20-40krat več jodida kot krvna plazma
a, b, e
152
Ščitnica izloča:
a) TSH
b) Prolaktin
c) T3 in T4
d) Jodid
e) Noben odgovor ni pravilen
c
153
Na tarčne celice lahko učinkujejo ščitnični hormoni, ki:
a) So vezani na transportne beljakovine
b) So prosti v plazmi
Vežejo se na receptorje hTR-α in hTR-β:
c) Na plazmalemi
d) V jedru
e) V plazmi
b, d
154
T3 in T4:
a) Sta hormona nadledvične žleze
b) Sta spolna hormona
c) Sta trijodotironin in tiroksin
d) Določata hitrost bazalnega metabolizma
e) Noben odgovor ni pravilen
c, d
155
Koritizol se izloča v:
a) Zunanje
b) Srednje plasti skorje nadledvičnice
Njegovo izločanje spodbuja:
c) Renin
d) Kortikotropin
e) Angiotenzinogen
f) Kortikosteroide vezujoči globulin (CBG)
b, d
156
Receptorji za steroidne hormone se nahajajo:
a) V zunajcelični tekočini
b) Na membrani tarčnih celic
c) V citosolu tarčnih celic
Kompleks hormon-receptor deluje kot:
d) Ionski kanalček
e) Transkripcijski dejavnik
c, e
157
Mineralokortikoidi:
a) So najpomembnejši hormonski odgovor pri obrambi pred stresom
b) So pomembni za vzdrževanje normalnega volumna zunajcelične tekočine
c) Prožijo svoje učinke predvsem v ledvicah
d) Povzročajo prekomerno poraščenost pri ženskah
e) So po svoji molekularni strukturi beljakovine
f) So po svoji molekularni strukturi steroidi
b, c, f
158
Izločanje aldosterona spodbuja:
a) Zvečana
b) Zmanjšana
Koncentracija K+ ionov:
c) Zvečana
d) Zmanjšana
Koncentracija Na+ ionov:
e) Izključno kortikotropin
f) Kortikotropin, a le v zelo visoki koncentraciji
g) Sistem renin-angiotenzin
a, d, f, g
159
Provnetni citokin (a) (i):
a) Kortikosteroide vezujoči globulin (CBG)
b) histamin
c) IL-6
d) IL-1
Izločanje ACTH:
e) Spodbujajo
f) Zavirajo
c, d, e
160
Največ kalcija v organizmu se nahaja:
a) V krvi
b) V kosteh
c) V ledvicah
d) V jetrih
e) V možganih
b,
161
Največ fosfatov najdemo v plazmi v obliki:
a) Dihidrogen fosfata
b) Monohidrogen fosfata
c) Kalcijev hidroksiapatita
d) Kompleksa med fosfatom in kalcijem
e) Kompleksa med hormonom D in fosfatom
b
161
V plazmi se nahaja kalcij normalno v naslednji obliki:
a) Kot prost kation
b) Kot prost anion
c) Vezan na plazemske beljakovine
d) Kot kalcijev hidroksiapatit
e) V obliki kompleksa med kalcijem in manjšimi organskimi anioni
a, c, e
162
V prehrani človeka je največ kalcija v:
a) Zelenjavi
b) Sadju
c) Mlečnih izdelkih
d) Žitaricah
e) Perutnini
c
163
Hormon D je po kemični strukturi:
a) Steroid
b) Polipeptid
c) Ogljikov hidrat
d) Nukleinska kislina
e) Anorganska sol
a
164
Sinteza hormona D se v človeškem organizmu začne:
a) V kosteh
b) V kostnem mozgu
c) V koži
d) V črevesni sluznici
e) V jetrih
c
165
Končno, fiziološko aktivno obliko pridobi hormon D v svoji sintezi v:
a) Kosteh
b) Koži
c) Jetrih
d) Ledvicah
e) Črevesni sluznici
d
166
Hormon D pomaga pri vzdrževanju normalne koncentracije kalcija v krvi predvsem tako, da:
a) Pospeši reabsorpcijo kalcija iz kostnine
b) Pospeši reabsorpcijo kalcija prek črevesne sluznice
c) Poveča aktivnost osteoklastov
d) Nalaga kalcijeve kristale v ledvicah
e) Nalaga kristale fosfata v ledvicah
b
167
Parathormon je po kemični strukturi:
a) Steroid
b) Polipeptid
c) Ogljikov hidrat
d) Nukleinska kislina
e) Anorganska sol
b
168
Parathormon se izloča iz:
a) Ščitničnih celic
b) Obščitničnih celic
c) Jetrnih celic
d) Celic ledvičnih tubulov
e) Osteocitov
b
169
Parathormon pomaga pri vzdrževanju normalne koncentracije kalcija v krvi posredno ali neposredno tako, da:
a) Pospeši reabsorpcijo kalcija prek osteocitne membrane
b) Pospeši reabsorpcijo kalcija prek črevesne sluznice
c) Poveča aktivnost osteoklastov
d) Zmanjša aktivnost osteoklastov
e) Pospeši reabsorpcijo kalcija v ledvicah
a, b, c, e
170
Kalcitonin je po kemični strukturi:
a) Steroid
b) Polipeptid
c) Ogljikov hidrat
d) Nukleinska kislina
e) Anorganska sol
b
171
Za gamete pri človeku velja, da:
a) So edine celice z diploidnim številom kromosomov v telesu
b) Nastajajo nove gamete pri obeh spolih skozi vse življenje
c) Nastajajo iz matičnih celic z enostavno mitotsko delitvijo
d) Ne vsebuje jeder in mitohondrijev
e) Noben odgovor ni pravilen
e
172
Puberteta:
a) Sovpada s povečanjem plazemske koncentracije gonadotropinov
b) Je obdobje, ko se razvijejo primarne spolne značilnosti
c) Je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki
d) Se v povprečju začne leto ali dve prej pri dečkih kot pri deklicah
e) Pri deklicah z zelo nizko telesno težo in premajhnim deležem maščevja v telesu lahko nastopi z zamudo.
a, c, e
173
Moški spolni hormoni:
a) Nastajajo izključno v modih
b) Povzročajo pojav sramnih dlak pri deklicah
c) Spodbujajo izločanje gonadotropinov
d) So substrat za sintezo estrogenov v granuloznih celicah jajčnega folikla
e) Noben odgovor ni pravilen
b, d
174
Za ovarijski ciklus velja, da:
a) Ga delimo na proliferativno in sekretorno fazo
b) Ga uravnavata gonadotropina FSH in LH, ki ju izloča hipofiza
c) Se v posameznem ciklusu vedno razvije le po en primarni folikel
d) Ga delimo na folikularno in lutealno fazo
e) Se med ovulacijo iz jajčnika sprosti oplojeno jajčece
b, d
175
V nosečnosti lahko pri materi ugotovimo naslednje normalne spremembe:
a) Občuten padec telesne teže v tretjem trimesečju
b) Povečan volumen krvi in povečan minutni volumen srca
c) Upočasnjena bazalna presnova
d) Zmanjšan minutni volumen dihanja
e) Noben odgovor ni pravilen
b
176
Funkcije testosterona pri moškem so:
a) Vpliv na vedenje in spolni nagon
b) Upočasnitev bazalne presnove
c) Spodbujanje rasti okostja in skeletnih mišic
d) Razvoj sekundarnih moških spolnih znakov v puberteti
e) Zaviranje spermatogeneze
a, c, d
177
Med naloge posteljice sodijo:
a) Izmenjave hranil in plinov
b) Popolna zaščita ploda pred škodljivimi dejavniki iz okolja
c) Endokrina funkcija
d) Odstranjevanje odpadnih produktov fetalne presnove
a, c, d
178
Po rojstvu se v krvnem obtoku novorojenca odvijejo naslednje spremembe:
a) Močno pade upor v sistemskem krvnem obtoku
b) Pade upor v pljučnem krvnem obtoku
c) Kri steče skozi Botallov vod v smeri iz pljučnega debla v aorto
d) Kri steče skozi Botallov vod v smeri iz aorte v pljučno deblo
e) Odpre se defekt v prekatnem pretinu
f) Zapre se foramen ovale
b, d, f
179
Ko temperatura okolja preseže telesno temperaturo izgubljamo toploto:
a) S kondukcijo
b) S konvekcijo
c) Z radiacijo
d) Z izhlapevanjem znoja
e) S perpiratio insensibilis
d, e
180
Prepriratio insensibilis je izguba toplote :
a) Z znojem
b) Z izhlapevanjem vode skozi kožo brez znojenja
c) Z izhlapevanje vode skozi pljuča
In je:
d) odvisna od temperature okolja
e) neodvisna od temperature okolja
b, c, e
181
Termoregulacijski center v hipotalamusu neposredno reagira na:
a) Spremembo temperature krvi, ki obliva ta predel
b) Spremembo temperature na površini telesa
In glede na odstopanje temperature sredice telesa od normalne temperature aktivira mehanizme za:
c) Tvorbo toplote
d) Oddajo toplote
a, c, d
182
Pri drgetanju nastaja toplota predvsem v:
a) Sklepih
b) Skeletnih mišicah
c) Gladkih mišicah
d) Koži
e) živcih
b
183
Pri / Po znižanju temperature sredice telesa zaradi mraza hipotalamus sproži:
a) Vazodilatacijo v koži
b) Vazakonstrikcijo v koži
c) Znojenje
d) Drgetanje
e) Ježenje
b, d, e
184
Rjavo maščevje je prisotno pri:
a) Odraslih ljudeh
b) Dojenčkih
c) Zelo starih ljudeh
In je pomembno za:
d) oddajanje toplote
e) tvorbo toplote
b, e
185
Glavni razlog, da človek lahko živi v mrzlem okolju je:
a) Ojačanje mehanizmov vazakonstrikcije
b) Povečanje mase rjavega maščevja
c) Vedenjska prilagoditev
d) Zmanjšanje perspiratio insensibilis
e) Zmanjšanje znoja
c
186
Najučinkovitejši fiziološki mehanizem za ohranjanje telesne temperature pri nizkih temperaturah okolja je:
a) Vazokonstrikcija v koži
b) Drgetanje
c) Zvišanje nivoja glukoze v plazmi
d) Drugačna nastavitev termostata v hipotalamusu
e) Povečanje izkoristka pri presnavljanju hrane
b
187
Homeotermni organizmi :
a) Vzdržujejo stalno telesno temperaturo
b) Nimajo stalne telesne temperature
Nivo telesne aktivnosti teh organizmov je zato:
c) Neodvisen od zunanje temperature
d) Izključno odvisna od zunanje temperature
e) Omejen z določenim temperaturnim intervalom okolja oz. biokinetičnim območjem
a, e
187
Pri zelo nizki temperaturi okolja lahko pride do:
a) Hipertemije
b) Hipotermije
Ker je:
c) Oddajanje toplote manjše od njene tvorbe
d) Izguba toplote večja od njene tvorbe
e) Izguba toplote enaka kot tvorba toplote
b, d
187
Termonevtralno območje okolja za odraslega človeka v mirovanju je:
a) 27-29 °C
b) 36-37 °C
c) 32-34 °C
V tem temperaturnem okolju je:
d) Tvorba toplote v telesu enaka njeni izgubi
e) telesna temperatura konstantna brez aktivacije dodatnih mehanizmov za tvorbo in oddajanje toplote
a, d, e
188
Da človek vzdržuje stalno telesno temperaturo mora biti nastajanje toplote:
a) Večje od njenega oddajanja
b) Enako njenemu oddajanju
c) Manjše od njenega oddajanja
To se dogaja v območju:
d) napredujoče hipotermije
e) normotermije
f) napredujoče hipertermije
b, e
189
S perspiratio insensibilis izgubljamo približno:
a) 1 liter
b) 3 litre
c) 12 litrov vode na dan
Kar pomeni izgubo:
d) 580 kcal toplote
e) 1 kcal toplote
f) 60 kcal toplote iz telesa
a, d
190
Živčni prenašalci (nevrotransmitorji) so snovi ki :
a) se izločajo iz jetrne celice in se nato vežejo na receptorje na membranski nevron
b) se izločajo in presinaptične celice in se vežejo na receptorje na membrani postsinaptične celice
c) se izločijo iz postsinaptične celice in nato vežejo na receptor na membrani presinatične celice
d) jih najdemo v vseh celicah v organizmu
e) jih najdemo izključno v možganski skorji
b
191
Pojem zgornji motorični nerno se nanaša na nevrone, ki:
a) izvirajo izključno iz hrbtenjače
b) izvirajo izključno iz možganskega debla
c) izvirajo iz infrafuzalnih vlaken
d) izvirajo izključno iz možganske skorje
e) izvirajo bodisi md ali iz ms in se končujejo tudi na motoričnem nevronu α
e
192
Za delovanje endokrinega sistema velja da:
a) igra pomembno vlogo v uravnavanju notranjega okolja v organizmu kot to velja za živčni sistem
b) so odzivi endokrinega sistema na dražljaje iz okolja v večini primerov počasnejši od reakcije živčevja
c) ima hipotalamus pomembno vlogo v usklajevanju delovanja živčevja in endokrinega sistema
d) vpliv hormonov na lastno izločanje največkrat temelji na mehanizmih negativne povratne zveze
e) noben odgovor ni pravilen
b, c, d
193
Ščitnico spodbujajoči hormon (TSH) spodbuja:
a) sintezo in izločanje tiroksina
b) izločanje kortizola
c) reabsorpcijo vode iz zbiralnih tubulov ledvic
d) nastajanje mleka v mlečni žlezi
e) noben odgovor ni pravilen
a
194
Prolaktin spodbuja:
a) delovanje spolnih žlez
b) izločanje mleka iz mlečne žleze
c) izločanje tiroksina
d) izločanje kortizola
e) nastajanje mleka v mlečni žlezi
e
195
Rastni hormon (GH) spodbuja:
a) izločanje mleka iz mlečne žleze
b) izločanje tiroksina
c) delitev celic v kosteh in mehkih tkiv v obdobju rasti
d) izločanje kortizola
e) noben odgovor ni pravilen
c
196
Antidiuretični hormon (ADH) spodbuja:
a) delovanje spolnih žlez
b) izločanje mleka iz mlečnih žlez
c) izločanje tiroksina
d) reabsorpcijo vode iz zbiralc v ledvicah
e) noben odgovor ni pravilen
d
197
Hormona ,ki spodbujata delovanje spolnih žlez sta:
a) oksitocin in ADH
b) FSH IN LH
c) ACTH in TSH
d) Prolaktin in rastni hormon
e) Noben odgovor ni pravilen
b
198
Iz sprednjega režnja hipofize se izločajo:
a) Oksitocin
b) Insulin
c) Tiroksin
d) Adrenalin
e) Noben odgovor ni pravilen
e
199
Iz sprednjega režnja hipofize se izločajo:
a) Rastni hormon
b) FSH in LH
c) TSH
d) Prolaktin
e) ACTH
a, b, c, d, e
200
Endokrina funkcija skorje nadledvične žleze:
a) Je enaka endokrini funkciji
b) Se močno razlikuje od endokrine funkcije sredice nadledvične žleze
v sredici žleze nastajajo :
c) Glukokortikoidi
d) Aldosteron
e) Adrenalin
b, e
201
Adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja:
a) Delovanje spolnih žlez
b) Izločanje mleka iz mlečne žleze
c) Izločanje tiroksina iz ščitnice
d) Izločanje kortizola iz skorje nadledvične žleze
e) Noben odgovor ni pravilen
d
202
Glukokortikoidi:
a) So androgei
b) Se izločajo iz zone fascikulate
c) Se izločajo iz zone retikularis
d) Nastajajo v kromafinih celicah
e) Imajo supresivne učinke
b, e
203
Adrenalin:
a) Je hormon
b) Izločajo adrogeni
c) Se izloča iz kromafinih celic
d) Se izloča pri stresu
e) Je hormon trebušne slinavke
a, c, d
204
Od naštetih hranil imajo največ kalcija:
a) Zelenjava
b) Sadje
c) Mlečni izdelki
d) Žitni izdelki
e) Perutnina
c
205
Neposredni vir energije za mišično delo je:
a) Glukoza iz jeter
b) Stalen dotok prostih maščobnih kislin po krvi
c) Kreatin fosfat v mišici
d) ATP v mišici
e) Glikogen v mišici
d
206
Za zagotavljanje ustreznega dotoka O2 in hranil ter odplavljanja CO2 v aktivni mišici je predvsem pomembno:
a) Spreminjanje upora v pljučnem krvnem obtoku
b) Da je upor v žilah aktivne mišice konstanten
c) Da se upor v žilah aktivne mišice spreminja glede na koncentracijo presnovnih produktov
d) Da je MVS konstanten
e) Da je skupni periferni upor konstanten
c
207
Minutni volumen srca se med telesnim naporom:
a) Poveča
b) Zmanjša
c) Ne spremeni
Zato ker:
d) Se povečata črpalna sposobnost srca in venski priliv
e) Se poveča periferni upor in pade arterijski tlak
a, d
208
Kritje potreb zmerno aktivne mišice po kisiku je učinkovito zaradi:
a) Olajšanega oddajanja O2 s hemoglobina v aktivni mišici zaradi lokalno zvečanega pCO2 in zvečane temperature
b) Manjše afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik
c) Večje afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik
d) Zvečanega pretoka krvi skozi delujočo mišico
e) Zmanjšane alveolarne ventilacije med naporom
a, c, d
209
Med telesnim naporom je presnova v organizmu:
a) Zmanjšana
b) Zvečana
Zato je tudi nastajanje toplote:
c) Zmanjšano
d) Zvečano.
b, d
210
Starost je:
a) Bolezen
b) Življenjsko obdobje posameznika po 55. Letu
c) Življenjsko obdobje posameznika po 60. Letu
d) Življenjsko obdobje posameznika po 65. Letu
e) Življenjsko obdobje posameznika po upokojevanju
d
211
Vzroke staranja lahko pojasnimo:
a) Z evolucijsko neprivilegiranostjo starosti
b) Z molekularnimi spremembami
c) S spremembami na celični ravni
d) Z iztirjenostjo na sistemski ravni
e) S pojavom bolezni
a, b, c, d
212
Telomera je sestavni del:
a) Mišičnega vlakna
b) Kromosoma
c) Mitohondirja
d) Lizosoma
b
213
Med staranjem se telomere:
a) Skrajšujejo
b) Podaljšujejo
Zaradi poškodb encima:
c) Telomeraze
d) Polimeraze
a, c
214
Sistemske teorije razlagajo, da se starost razvije zaradi motenj uravnavanja v:
a) Nevroendokrinem sistemu
b) Imunskem sistemu
c) Nastanku delitvenega vretena
d) Zaradi motenj pri uravnavanju ovulacije
a, b
215
Če se površinska napetost tekočine na steni alveolov poveča, se retrakcijska sila pljuč:
a) Poveča
b) Zmanjša
Surfaktant v pljučih površinsko napetost
c) Zmanjša
d) zveča
a, c
216
V primarno hemostazo štejemo:
a) fibrinolizo
b) vazokonstrikcija
c) nastanek trombocitnega čepa
d) aglutinacija
e) koagulacija
b, c
217
V sekundarno hemostazo štejemo:
a) fibrinolizo
b) vazokonstrikcija
c) nastanek trombocitnega čepa
d) aglutinacija
e) koagulacija
a, e
218
Koncentracija topljencev v seču se bo zvečala, če:
a) ne pijemo vode
b) pijemo več kot 2,5l vode dnevno
c) povečamo uživanje kuhinjske soli (močno solimo hrano)
d) zmanjšamo vnos soli pod 1g na dan
e) odvajamo seč vsakih 30minut
a, c
219
Parathormon pomaga pri vzdrževanju normalne koncentracije kalcija v krvi posredno ali neposredno tako, da:
a) pospeši reasorpcijo kalcija preko osteocitne membrane
b) pospeši reabsorpcijo kalcija prek črevesne sluznice
c) poveča aktivnost osteoklastov
d) zmanjša aktivnost osteoklastov
e) pospeši reabsorpcijo kalcija v ledvicah
a, c
220
Za ravnotežni potencial K+ NE VELJA:
a) je odvisen od razmerja koncentracij K+ med zunajcelično in znotrajcelično tekočino
b) ni odvisen od razmerja koncentracij Na+ med zunajcelično in znotrajcelično tekočino
c) je vzpostavljen, kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K+ izenači z vplivom napetostnega za K+
d) je opisan z Nernstovo enačbo
e) je v vzdraženih celicah med -70 in -90 mV
b
221
Za esencialne aminokisline velja:
a) telo jih ne more sintetizirati
b) telo jih lahko sintetizira
c) zaužiti jih moramo s hrano
d) vnos s hrano ni nujno potreben
e) spadajo med vitamine
a, c
222
Naloga žolča, ki se izloči v tanko črevo, je predvsem:
a) encimska razgradnja maščob
b) olajšanje prebave beljakovin v želodcu
c) emulgacija maščob
d) razgradnja škroba in drugih kompleksnih ogljikovih hidratov
c
223
Adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja
a) delovanje spolnih žlez
b) izločanje mleka iz mlečne žleze
c) izločanje tiroksina iz ščitnice
d) izločanje korizola iz skorje nadledvične žleze
e) noben odgovor ni pravilen
d
224
V prebavilih poteka absorpcija hranil predvsem v:
a) žrelu
b) požiralniku
c) želodcu
d) tankem črevesju
e) trebušni slinavki
d
225
Večina glomerularnega filtrata se reabsorbira:
a) v proksimalnem tubulusu
b) v zbiralcu
proces reabsorpcije v tem segmentu:
c) povzroči razredčenje glomerularnega filtrata, ker se tu reabsorbira več topljencev kot vode
d) povzroči koncentriranje glomerularnega filtrata, ker se reabsorbira več vode kot topljenca
e) ne povzroči niti razredčenja niti koncentriranja filtrata
a, e
226
Za koagulacijo velja:
a) lahko se aktivira po intrinzični poti
b) lahko se aktivira po ekstrinzični poti
c) sprožijo jo imunoglobulini
d) iz fibrinogena nastane fibrin
e) nastane rdeči tromb
a, b, d, e
227
Endokrini sistem:
a) je pri uravnavanju notranjega okolja v organizmu manj pomemben kot živčevje
b) je pri uravnavanju notranjega okolja v organizmu bolj pomemben kot živčevje
c) se pri uravnavanju notranjega okolja v organizmu dopolnjuje z živčevjem
d) se na dražljaje iz okolja odziva hitreje kot živčevje
e) se na dražljaje iz okolja odziva počasneje kot živčevje
f) je pod vplivom delovanja hipotalamusa
g) ni pod vplivom hipotalamusa
c, e, f
228
Najpomembnejši mehanizem za kratkoročno uravnavanje arterijskega tlaka je:
a) žeja
b) baroreceptorski refleks
c) premik tekočine prek kapilarne stene v perifernih tkivih
d) neposredni učinki angiotenzina II na žilno steno
e) uravnavanje količine in sestave zunajcelične tekočine prek ledvic
b
229
Najpomembnejša srednjeročna mehanizma za uravnavanje arterijskega tlaka sta:
a) žeja
b) baroreceptorski refleks
c) premik tekočine prek kapilarne stene v perifernih tkivih
d) neposredni učinki angiotenzina II na žilno steno
e) uravnavanje količine in sestave zunajcelične tekočine prek ledvic
c, d
230
