Evropa - uvod Flashcards

1
Q

S katero celino je združena Evropa in kaj tvorita?

A

Združena je z Azijo, tvorita Evrazijo, največjo celino sveta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kakšna je meja na S, Z in J?

A

Jasna, Evropo omejuje morje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako poteka meja med Evropo in Azijo?

A

gorovje Ural
reka Ural
Kaspijsko jezero
Kumo-Maniško podolje
Azovsko morje
Črno morje
Bospor
Dardanele

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je povzročilo priseljevanje ljudi?

A

Večetičnost, večkulturne skupnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Delitev Evrope

A

Srednja, Južna, Severna, Zahodna, Vzhodna in Jugovzhodna Evropa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Po kakšni delitvi še delimo Evropo?

A

Po blokovski delitvi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako delimo Evropo po blokovski delitvi?

A

Na kapitalistični zahodni blok in socialistični vzhodni blok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Zakaj in kdaj je bila odpravljena blokovska delitev?

A

Zaradi padca berlinskega zidu in odprave železne zavese leta 1990.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je razlika med ploščami in ščiti?

A

Plošče imajo sedimentne kamnine pod, ščiti pa na površju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Katere tipe obal ločimo?

A

Fjordski, riaški, dalmatinski, estuarijski / lijaksti, lagunski, deltasti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je značilno za fjordski tip obale?

A

Visok tip, potopljene ledeniške doline, plovnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kje najdemo fjordski tip obale?

A

Norveška, Severna Škotska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je značilno za riaški tip obale?

A

Potopljena ustja rečnih dolin, prečno na slemenitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kje najdemo riaški tip obale?

A

SZ Španija, Irska, Slovenija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je značilno za dalmatinski tip obale?

A

Vzporedno s slemenitvijo, podolgovati otoki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kje najdemo dalmatinski tip obale?

A

Hrvaška

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je značilno za estuarijski / lijakasti tip obale?

A

Ustja rečnih dolin, pristanišča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kje najdemo estuarijski / lijakasti tip obale?

A

Temza, Laba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je značilno za lagunski tip obale?

A

So zaprta plitva morja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kje najdemo lagunski tip obale?

A

Obale Baltskega morja, Italija (Benetke)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je značilno za deltasti tip obale?

A

Izliv reke v morje v večih krakih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kje najdemo deltasti tip obale?

A

Ren, Donava, Soča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kako delimo Evropo v tektonskem pogledu?

A

Na najstarejši (predkambrijski) del, Paleoevropo, Mezoevropo in Neoevropo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj je značilno za predkambrijski del Evrope?

A

Je tektonsko neaktiven.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Katera orogeneza je značilna za Paleoevropo?

A

Kaledonska.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Katera orogeneza je značilna za Mezoevropo?

A

Hercinska.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Katera orogeneza je značilna za Neoevropo?

A

Alpidska.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Katere enote spadajo pod predkambrijski del?

A

Baltski ščit, Ruska plošča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Katere enote spadajo pod Paleoevropo?

A

Skandinavsko gorstvo, Kambrijsko gorstvo, Penini in Škotsko višavje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Katere enote spadajo pod Mezoevropo?

A

Nemško sredogorje, češko sredogorje, Ardeni, Vogezi, Pariška kotlina in Ural.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Katere enote spadajo pod Neoevropo?

A

Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo in Nemško-poljsko nižavje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kje so nahajališča črnega premoga?

A

V kaledonskih in hercinskih gorstvih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kje so nahajališča rjavega premoga?

A

Na območju evropske populacijske osi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kje so nahajališča nafte in zemeljskega plina?

A

V plitvih in robnih morjih (Severno morje).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Katera vremenotvorna središča poznamo v Evropi?

A

Islandski minimum, azorski maksimum in sibirski maksimum.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kakšno vreme prinaša islandski minimum?

A

Slabo vreme s padavinami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kdaj in kje vpliva na vreme islandski minimum?

A

Poleti na severnem delu, pozimi v Sredozemlju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Kakšno vreme prinaša azorski maksimum?

A

Vroče in suho.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kdaj in kje vpliva na vreme azorski maksimum?

A

Poleti na južnem delu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kakšno vreme prinaša sibirski maksimum?

A

Mrzlo in lepo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kdaj in kje vpliva na vreme sibirski maksimum?

A

Pozimi na celinskem delu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Dejavniki, ki vplivajo na podnebje

A

Vremenska središča
Geografska širina
Severnoatlantski tok
Razporeditev kopnega in morja
Relief

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Kako geografska širina vpliva na podnebje?

A

Evropa se razteza od 35. do 70. vzporednika.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kako Severnoatlantski tok vpliva na podnebje?

A

Z blažilnim vplivom omogoča življenje tudi daleč na severu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kako razporeditev kopnega in morja vpliva na podnebje?

A

Velik vpliv ima na zahodu, zračne mase iz Atlantika prodirajo tudi v notranjost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kako relief vpliva na podnebje?

A

V gorah so nizke temperature, priveterne strani so namočene.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Kako je z naravnim rastlinstvom v Evropi?

A

Večinoma ga je človek že uničil ali nadomestil s kulturnim rastlinstvom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Kako imenujemo človeško spremenjeno prst?

A

Antropogena prst.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Katere podnebne pasove ločimo?

A

Subtropski, zmerno topli in subpolarni pas.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Katera podnebja spadajo v subtropski pas?

A

Sredozemsko podnebje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Katera območja imajo sredozemsko podnebje?

A

Obale Sredozemskega morja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Kakšno rastlinstvo je značilno za sredozemsko podnebje?

A

Sredozemsko rastlinstvo (makija, sredozemski gozdovi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Katera podnebja spadajo v zmerno topli pas?

A

Oceansko, kontinentalno vlažno, kontinentalno suho in polsuho ter zmerno hladno podnebje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Katera območja imajo oceansko podnebje?

A

Zahodna Evropa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Kakšno rastlinstvo je značilno za oceansko podnebje?

A

Listnati gozdovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

Kakšen je klimogram sredozemskega podnebja?

A

Najvišje temperature so poleti, ko je tudi najmanj padavin. Količina padavin je zmerna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Kakšen je klimogram oceanskega podnebja?

A

Temperature so najvišje poleti (do 20*C), padavin je čez celo leto enakomerno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

Katera območja imajo kontinentalno vlažno podnebje?

A

Srednja in Vzhodna Evropa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

Kakšno rastlinstvo je značilno za kontinentalno vlažno podnebje?

A

Listnati in mešani gozdovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

Kakšen je klimogram kontinentalno vlažnega podnebja?

A

Temperature so odvisne od geografske širine, najvišje so poleti. Padavin je čez celo leto enakomerno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

Katera območja imajo kontinentalno polsuho in suho podnebje?

A

Južni del Vzhodne Evrope.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

Kakšno rastlinstvo je značilno za kontinentalno polsuho in suho podnebje?

A

Stepsko rastlinstvo.

63
Q

Kakšen je klimogram kontinentalno polsuhega in suhega podnebja?

A

Temperature so najvišje poleti, padavin je malo in enakomerno čez celo leto.

64
Q

Katera območja imajo zmerno hladno podnebje?

A

Skandinavija, sever Rusije.

65
Q

Kakšno rastlinstvo je značilno za zmerno hladno podnebje?

A

Severni iglasti gozd (tajga).

66
Q

Kakšen je klimogram zmerno hladnega podnebja?

A

Padavine se gibljejo od -10 pozimi do 15 poleti. Padavin je sorazmerno malo, nekaj več poleti.

67
Q

Katera podnebja so v subpolarnem pasu?

A

Tundrsko in gorsko podnebje.

68
Q

Katera območja imajo tundrsko podnebje?

A

Skrajni sever Skandinavije in Rusije.

69
Q

Kakšno rastlinstvo je značilno za tundrsko podnebje?

A

Tundrsko rastlinstvo.

70
Q

Kakšen je klimogram tundrskega podnebja?

A

Temperature poleti sežejo do 10*C, padavin je enako skozi celo leto.

71
Q

Kakšen je klimogram gorskega podnebja?

A

Temperature so nizke, najvišje poleti, padavin je veliko skozi celo leto.

72
Q

Kakšen je pomen rek?

A

Plovba v notranjost in hidrogenetska izraba.

73
Q

Kaj želijo države storiti z manjšinami?

A

Želijo jih asimilirati.

74
Q

Kako se manjšine upirajo asimilaciji?

A

Z avtonomističnimi in separističnimi gibanji.

75
Q

Kako ločimo jezike po izvoru?

A

Indoevropski in neindoevropski jeziki.

76
Q

Katere tri jezikovne skupine prevladujejo v Evropi?

A

Slovenski, germanski in romanski jeziki.

77
Q

Kateri jeziki spadajo med indoevropske jezike?

A

Slovanski, romanski, germanski, keltski, baltski ter grščina in albanščina.

78
Q

Kateri jeziki spadajo med slovanske?

A

Jeziki nekdanje Jugoslavije, bulgarščina, slovaščina, češčina, poljščina, ruščina.

79
Q

Kateri jeziki spadajo med germanske?

A

Nemščina, nizozemščina, angleščina, švedščina, norveščina, islandščina.

80
Q

Kateri jeziki spadajo med romanske?

A

Španščina, portugalščina, italijanščina, francoščina, romunščina.

81
Q

Kako si sledijo vere po razširjenosti?

A

Krščanstvo, islam, judizem, hinduizem in budizem.

82
Q

Kako ločimo krščanstvo?

A

Na katoličane, pravoslavce in protestante.

83
Q

Kako države preprečujejo separacijo manjšin?

A

S široko avtonomijo manjšin.

84
Q

Kje so bili poskusi preprečevanja separacij manjšin neuspešni?

A

Na Severnem Irskem in v Kataloniji.

85
Q

Kako imenujemo večja priseljevanja?

A

Migracijski ali selitveni tokovi.

86
Q

Kako imenujemo razliko med številom priseljenih in številom odseljenih oseb?

A

Migracijski ali selitveni saldo.

87
Q

Kakšni so pogosto vzroki za selitve?

A

Ekonomski in politični.

88
Q

Kako ločimo selitve glede na stopnjo prisile?

A

Prostovoljne in prisilne selitve.

89
Q

Kdo so begunci?

A

Ljudje, ki zapustijo svojo državo zaradi vojn, preganjanja ali kakšne druge prisile.

90
Q

Kdo so azilanti?

A

Ljudje, ki v drugi državi zaprosijo za mednarodno zaščito (azil).

91
Q

Zakaj je prišlo do selitev po drugi svetovni vojni?

A

Zaradi političnih razlogov: spremenile so se meje po Sovjetsko Zvezo, Nemci so bežali na zahod

92
Q

Kako si sledijo tri obdobja priseljevanja?

A
  1. priseljevanje v stare države priseljevanja
  2. priseljevanje žen in otrok delavcev
  3. priseljevanje v države Južne Evrope
93
Q

Katere so stare države priseljevanja?

A

Nemčija, Francija, Velika Britanija…

94
Q

Zakaj so se v drugem obdobju selili le žene in otroci?

A

Ker je prišlo po naftni krizi 1973 do poostritve, združevali so le še družine.

95
Q

V katere države so se priseljevali v tretjem obdobju?

A

V Italijo, Grčijo, Španijo in Portugalsko.

96
Q

Katerih pet oblik priseljevanja ločimo?

A
  1. begunci in azilanti
  2. ilegalni ekonomski priseljenci
  3. legalni migranti znotraj EU
  4. visokokvalificirani migranti
  5. premožni upokojenci in delovno zmožni prebivalci
97
Q

Katera dva večja vala beguncev sta se zgodila v Evropi?

A

Beg pred vojno na območju nekdanje Jugoslavije (1992) in evropska begunska kriza (2015).

98
Q

Kako so rešili evropsko begunsko krizo?

A

Z evropsko-turškim begunskim dogovorom.

99
Q

Zakaj se selijo ilegalni ekonomski migranti?

A

Želijo si boljšega poklica, življenja.

100
Q

Glavne smeri migracij

A

Zahodna afriška pot
Zahodna sredozemska pot
Osrednja sredozemska pot
Vzhodna sredozemska pot
Zahodna balkanska pot

101
Q

Kaj so podpisale nekatere članice EU v želji reševanja problema z migranti?

A

Schengenski sporazum.

102
Q

Kaj je Schengenski sporazum?

A

Restriktivna politika glede priseljevanja.

103
Q

Kako se selijo legalni migranti znotraj EU?

A

Iz baltskih držav in Poljske v Veliko Britanijo ter iz Romunije in Bolgarije v Južno Evropo.

104
Q

Zakaj se selijo visokokvalificirani migranti?

A

Ker jih zaposlujejo multinacionale družbe.

105
Q

Kam se selijo premožni upokojenci in delovno zmožni prebivalci?

A

Iz hladnih predelov v tople.

106
Q

Kaj je močno vplivalo na razporeditev prebivalstva?

A

Lega v zmerno toplem pasu, vpliv Atlantskega oceana in pestro zgodovinsko dogajanje.

107
Q

Katera območja so najbolj naseljena?

A

Evropska populacijska os, Padska in Panonska nižina ter obale Južne Evrope.

108
Q

Kje je evropska populacijska os in zakaj je tu največja poselitev?

A

Ob 50. vzporedniku zaradi nahajališč rude in premoga.

109
Q

Kaj je litoralizacija?

A

Preseljevanje prebivalstva in gospodarstva iz notranjosti na obale.

110
Q

Kako delimo območja glede na poseljenost?

A

Na osrednja ali centralna in robna ali periferna.

111
Q

Kaj je najpomembnejše osrednje območje v Evropi?

A

Modra banana.

112
Q

Kje je območje modre banane?

A

Od JV Anglije do Severne Italije.

113
Q

Kaj je značilno za območje modre banane?

A
  • velika gospodarska moč
  • razvito in gosto prometno omrežje
  • nove industrijske panoge
  • visoki dohodki
  • nizka stopnja brezposelnosti
  • velike možnosti za izobraževanje
114
Q

Katero območje poleg modre banane je še centralno?

A

Sončni pas.

115
Q

Kje je območje Sončnega pasu?

A

Od SV Španije do Severne Italije.

116
Q

Kaj je značilno za območje sončnega pasu?

A
  • prijetno podnebje
  • visoka gospodarska razvitost
  • razvita univerzitetna središča
  • dobre prometne povezave
117
Q

Kje so najboljše naravne možnosti za kmetijstvo?

A

Na območjih oceanskega in kontinentalno vlažnega podnebja.

118
Q

Kje so najslabše naravne možnosti za kmetijstvo?

A

Na območjih višjih gorstev in hladnega severa.

119
Q

Kako je z deležem zaposlenih v kmetijstvu v primerjavi s preteklostjo in kakšna je pridelava?

A

Delež zaposlenih se je precej zmanjšal, pridelava je ostala enaka.

120
Q

Katere države imajo najuspešnejše kmetijstvo?

A

Francija, Nizozemska, Danska.

121
Q

Kako se je povečala intenzivnost kmetijstva?

A

Z uporabo mehanizacije, umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev.

122
Q

Kakšno je kmetijstvo danes?

A

Specializirano, prielavo so prevzele večje kmetije.

123
Q

Katere države imajo največjo pridelavo?

A

Francija, Italija, Nemčija, Španija, Rusija.

124
Q

V kakšno skupnost so se povezale države?

A

Evropsko gospodarsko skupnost.

125
Q

Kaj so sprejeli v EGS in kdaj?

A

Skupno kmetijsko politiko leta 1962.

126
Q

Kaj sta bila sprva cilja skupne kmetijske politike?

A

Zagotovitev hrane prebivalcem po dostopnih cenah ter dostojen življenjski standard kmetov.

127
Q

Kaj je nadomestilo zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda kmetom in zakaj?

A

Neposredna plačila zaradi presežkov v pridelavi.

128
Q

Kaj so še kasneje postali cilji skupne kmetijske politike?

A

Okolju prijazno kmetovanje in trajnostni razvoj podeželja.

129
Q

Kaj je bil glavni vir energije do petdesetih let 20. stoletja?

A

Premog.

130
Q

Kaj je glavni vir energije po petdesetih let 20. stoletja?

A

Nafta.

131
Q

Kje so nahajališča nafte?

A

V Rusiji in na Severnem morju.

132
Q

Za kolikšni delež zadošča lastna proizvodnja EU?

A

Za manj kot polovico.

133
Q

Iz katerih držav EU uvaža največ energije?

A

Iz Rusije in Norveške.

134
Q

Kako si sledijo viri energije lastne proizvodnje EU?

A

Obnovljivi viri energije
Jedrska energija
Trdna goriva
Zemeljski plin
Surova nafta

135
Q

Kako si sledijo uvoženi viri energije?

A

Nafta in naftni proizvodi
Zemeljski plin
Trdna goriva
Energija iz obnovljivih virov
Jedrska energija

136
Q

Zakaj je evropsko okolje degradirano?

A

Zaradi goste poselitve ter velike industrijske in kmetijske produkcije.

137
Q

Kaj so glavni viri onesnaževnja?

A

Industrija, rudarstvo, kmetijstvo, promet, naselja, množični turizem.

138
Q

S katerimi onesnaževali je najbolj onesnažena voda?

A

Z industrijskimi in komunalnimi odpadki ter kemičnimi snovmi.

139
Q

Kakšni so ukrepi za čistejšo vodo?

A

Čistilne naprave in nove tehnologije.

140
Q

Kaj še pomembno vpliva na onesnaženost vode?

A

Razlitja nafte.

141
Q

Najbolj zaradi česa je zrak onesnažen?

A

Zaradi uporabe fosilnih goriv.

142
Q

Kakšni so ukrepi za čistejši zrak?

A

Zapiranje obratov okolju neprijazne industrije, zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov.

143
Q

Kje so najbolj problematične emisije CO2?

A

Na območju črnega trikotnika.

144
Q

Katere snovi so najbolj problematične za zrak?

A

Drobni delci, dušikovi oksidi in prizemni ozon.

145
Q

Kako veter vpliva na onesnaženost zraka?

A

Raznaša onesnaževala in povzroča kisel dež.

146
Q

Katere so najbolj onesnažene države?

A

Poljska (kurjenje premoga), Italija (industrija, promet) in Bolgarija.

147
Q

Kje je najgostejše prometno omrežje?

A

Na območju modre banane.

148
Q

Katere države imajo najgostejše omrežje avtocest?

A

Države Beneluksa, Nemčija in Francija.

149
Q

Kdaj so se povečali prometni tokovi?

A

Po razpadu blokovske delitve.

150
Q

Kje se je najbolj posodobil železniški promet?

A

Na zahodu.

151
Q

Kaj je bila revolucionarna inovacija na področju železniškega prometa?

A

Hitri vlak (Francija).

152
Q

Kam so usmerjeni železniški turistični toki?

A
  1. proti Sredozemlju
  2. proti Alpam
  3. proti velikim prestolnicam in kulturnim biserom
153
Q

Katera država beleži največ turističnih prihodov?

A

Francija.