Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

biologija > ekologija > Flashcards

ekologija Flashcards

1
Q

Kaj je ekologija?

A

Veda, ki proučuje odnose med organizmi (biotski del) in interakcije organizmov z neživim okoljem (abiotski del)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Definicija ekosistema

A

Naravna enota, kjer obstaja ravnovesje med neživimi dejavniki (biotopom) in živimi organizmi (biocenozo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Definicija habitata/bivališča

A

Splet vseh neživih dejavnikov, ki jih določena vrsta potrbuje za dolgoročno preživetje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je biotop?

A

Skupek vseh neživih dejavnikov, ki sestavljajo življenjski prostor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je biocenoza?

A

Skupek vseh živih organizmov v enem biotopu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je populacija?

A

Osnovna enota proučevanje ekologije; določena vrsta, ki živi na določenem kraju v istem času

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj nam pove starostna piramida?

A

Število osebkov ene starostne skupine v neki populaciji (če populacija narašča, pada, ostaja stabilna)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako delimo okolje organizmov?

A
  1. Fizičen prostor
  2. Neživi/abitoski dejavniki
  3. Živi/biotski dejavniki
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako delimo nežive dejavnike?

A

Fizikalni (vetrovi, voda, toplota, zrači tlak, …) in kemijski (ionska sestava vode, koncentracija spomin, …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako delimo odnose med biotskimi dejavniki (živimi bitji)?

A

Intraspecifični (znotraj iste vrste), interspecifični (med vrstami); nevtralni, negativni, pozitivni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako delimo parazitizem?

A

Zunanji zajedalci, notranji zajedalci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Osnove tekmovanja

A

Škoda obeh osebkov, večje prekrivanje potreb -> večje tekmovanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je ekološka niša?

A

Popoln opis razmer in potreb organizma
Mnogodimenzionalna, hipervolumen (mnogo determinant)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj so lahko rezultati kompeticije?

A
  1. Sobivanje -> zožanje ekološke niše, razmik vrst (ko delno prekrivanje)
  2. Izključitev ene vrste (ko močno prekrivanje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj pomeni pravilo minimuma?

A

Vsak organizem lahko uspeva le tako dobro, kot je na voljo najmanj koncentrirane potrebe
Se tudi reče pravilo soda - voda lahko gre samo do ravni, kjer je na sodu najmanjša deska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj nam pove tolerančna krivulja?

A

Učinkovitost organizma pri določenem dejavniku; ali je osebek generalist ali specialist

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Generalisti

A

Velik razpon dejavnikov, manjša optimalna učinkovitost (prefix -evri)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Specialisti

A

Ozek razpon dejavikov, višja optimalna učinkovitost (prefix -steno)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kateri populacijski procesi vplivajo na velikost vrste?

A

Rodnost, priseljevanje (+); umrljivost, odseljevanje (-)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako s populacijskimi procesi ugotovimo rast ali padec populacije?

A
  • Rast populacije: + > - (r + p) > (u + o)
  • Stabilna populacija: + = -
  • Upad populacije: + > -
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je nosilnost okolja?

A

Nosilnost okolja (K) je točka, do katere lahko glede na dejavnike seže velikost populacije (meja velikosti populacije)
Nastane z uporom okolja

22
Q

Kaj so dejavniki upora okolja?

A

Dejavniki, ki omejujejo rast populacije (pomanjkanje hrane, paraziti, bolezni, pomanjkanje prostora, …)

23
Q

Kako se ogranizmi prilagodijo glede na temperaturo okolja?

A

Nižje temperature - več telesne maščobe, debela krzna, manj površine (manjše uhanjanje toplote, energija se obdrži)
Višje temperature - manj telesne maščobe, dlaka kratka, več površine (večje uhanjanje toplote, ohlajanje)

24
Q

Kako se organizmi prilagodijo glede na prisotnost kisika?

A

Kisik je prisoten - aerobni procesi (celično dihanje)
Kisik ni prisoten - anaerobni procesi (fotosinteza, vrenje)

25
Q

Razlika med stabilnimi in spremenljivimi območji

A

Stabilna - redke, počasne spremembe (jame, dna vod/oceanov, …)
Spremenljiva - pogoste, hitre spremembe (rusija)

26
Q

Kako delimo prilagoditve na spremembe?

A
  1. Etološke prilagoditve - spremembe načina obnašanje
  2. Fiziološke prilagoditve - spremembe v delovanju organov, metabolizma, hormonov, …
  3. Morfološke spremembe - spremembe v obliki, obarvanosti telesa
27
Q

Kaj so prehranjevalne verige?

A

Zaporedja vrst v družbi, ki si sledijo glede na to, s katero se katera prehranjuje

28
Q

Kaj so prehranjevalne ravni oz. trofični členi?

A

Vsaka posamezna stopnja

29
Q

Primeri trofičnh členov

A
  • Primarni proizvajalec (fotosintezni/fotoavtotrofni organizmi),
  • Primarni porabnik (heterotrofni organizmi, rastlinojedci),
  • Sekundarni porabnik (mesojedec prvega reda),
  • Terciarni porabnik (mesojedec drugega reda),
  • Kvartarni porabnik (apex mesojedec)
30
Q

Zakaj je število ravni omejeno?

A

Ker se energija izgublja skozi ravni, s manjšim številom se ohrani produkcija in energija -> energija v obliki piramide

31
Q

Kako delimo piramidne grafe organizmov?

A

Piramida števila (velikost ravni se meri po številu organizmov), biomase (velikost ravni se meri po masi na površinsko ali prostorsko enoto) in energije (velikost ravni se meri po predelani oz. uporabljeni energiji)

32
Q

V kakšnem primeru se bosta piramida števila in piramida biomase razlikovali?

A

Če je velika razlika med maso in številom velika (drevesa: manjše število zavzame veliko maso na površini)

33
Q

Kako poteka pretok energije in kdo je največ uporabi?

A

Vir: sonce
-> proizvajalci (največja uporaba, proizvod fotointeze) -> primarni, sekundarni, terciarni potrošniki (uporaba se niža z vsakim slojem) -> dekompozitorji

34
Q

Koliko sončne energije se porabi za kaj?

A

Večina za segrevanje planeta, 3-10% za fotosintezo, majhen ostanek se odbije od površja

35
Q

Kaj je primarna produkcija?

A

Proizvodnja produktov, ki nastajajo pri fotosintezi (primarni proizvajalci)

36
Q

Razlika med neto, bruto produkcijo

A

Bruto: skupni proizvod, vključno s kisikom za lastno uporabo pri celičnem dihanju primarnih proizvajalcev
Neto: skupni proizvod po odštevanju uporabe kisika za celično dihanje primarnih proizvajalcev

37
Q

Kaj je sekundarna produkcija?

A

Proizvodnja in kopičenje tkiv na ravni potrošnikov

38
Q

Kaj je asimilacijska učinkovitost?

A

Razmerje med sprejeto energijo v krvi in konzumirano energijo

39
Q

Kaj je produkcijska učinkovitost?

A

Razmerje med energijo porabljeno za rast in asimilacijsko energijo

40
Q

Kako poteka kroženje snovi?

A

Odmrla biomasa -> mineralizacija (kompozitorji) -> anorganska snov -> proizvajalci -> potrošniki -> odmrla biomasa

41
Q

Kaj je ekoton?

A

Mejno območje med dvema ekosistemoma

42
Q

Dominantne vrste

A

So vrste, ki so ponavadi najključnejše, največje

43
Q

Ključne vrste

A

So vrste, na katerih slonijo temeljne funkcije ekosistema, odstranitev lahko povzroči izumiranje

44
Q

Kaj je ekološka sukcesija?

A

Je spreminjanje življenjske družbe oz. ekosistema v času
- Je usmerjen proces
- Določajo ga biotski dejavniki
- Delimo pionirske, klimaksne vrste

45
Q

Klimaksne vrste

A

Dolgožive, majhen razmnoževalni potencial, velika tekmovalna moč

45
Q

Pionirske vrste

A

Kratkožive, velik razmnoževalni potencial, produktivnost

46
Q

Primarna, sekundarna ekološka sukcesija

A
  • Primarna: nastane pri novonastalih območjih
  • Sekundarna: nastane po motnji ekosistema, kjer je odstranjeno rastlinstvo oz. ga preostane zelo malo
  • pionirske vrste -> klimaksne vrste

Sekundarna - “bottleneck effect”, biodiverziteta se vrne s časom

47
Q

Kaj je biom?

A

Je velika naravna enota, združba živih bitij, ki nastane pod vplivom okolja*

*Geografska š., nadmorska višina, klima, bližina vod, …

47
Q

Kako delimo biotsko pestrost?

A
  1. Genetska pestrost
  2. Vrstna pestrost
  3. Esosistemska pestrost

Večja pestrost -> več interakcij -> večja stabilnost

48
Q

Kaj povzroči propadanje biotske pestrosti?

A

Izumiranje vrst (biodiverzitetna kriza)
- Vzroki: oneznaževanje, globalne spremembe, uničevanje habitata, vnos tujerodnih vrst, …

49
Q

Kako si sledi rdeči seznam ogroženih vrst?

A
  1. Izumrla vrsta
  2. Domnevno izumrla vrsta
  3. Prizadeta vrsta
  4. Redka vrsta
  5. Vrsta zunaj nevarnosti
  6. Neopredeljena vrst
  7. Premalo znana vrsta

biologija (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions