Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

napredna nevroznanost > EEG > Flashcards

EEG Flashcards

1
Q

Kaj je elektroencefalograf?

A

Je naprava, uporabljena ua merjenje možganske aktivnosti, preko električne aktivnosti na skalpu. Uporablja elektrode.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je elektroencefalogram?

A

Je meritev, pridobljena z elektroencefalografom. Torej signal vsake elektrode na glavi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kakšen je bil prfi EEG? Kaj so z njim odkrili?

A

Prvi EEG je bil sestavljen iz le dveh elektrod v 19. stoletju. Z njim so prvič posneli možgansko aktivnost in opaili alfa valovanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je bila kritika uporab surovega EEG signala?

A

Pregrob za merjenje možganov, veliko šuma od ostalih ne kognitivnih dejavnikov, nima načina določanja izvora.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kakšni so bili odgovori in rešitve na kritiko uporabe surovega EEG signala?

A

3 rešitve:
ERP - povprečenje signalov,
Časovno-frekvenčna analiza,
prostorska lokalizacija izvora.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kateri je bil prvi odkriti kognitivni ERP?

A

CNV, gre se za ERP prisoten pri pripravi na nek dražljaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kateri je bil še pomemben odkriti ERP?

A

P300, poimenovan ker se prikaže 300 ms, po prikazanem dražljaju. Se prikaže pri naključnih dražljajih pri oddball nalogi (torej ne standradni).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je tisto kar merimo z elektrodami?

A

Merimo seštevek Post sinaptičnih potencialov, predvsem piramidalnih nevronov v skorji. Merimo jih preko njihovega dipola.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Zakaj se opazuje PSP in ne Akcijskih potencialov?

A

Ker je PSP počasnejši in tako primernejši za ujeti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Katera nevrotranzmiterja sta predvsem uporabljena a ekscitacijo in inhibicijo? ker je za kaj?

A

GABA je za inhibicijo,
glutamat je za aktivacijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako se odraža vezanje Glutamata na sinaptični terminal al w.e its called?

A

Pozitivno nabije del kjer se veže (depolarizira), okolica se posledično negativno nabije, nasprotni del nevrona se nabije negativno in okolica posledično pozitivno. za GABA je ravno obratno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Od česa je odvisna jakost signala, ki ga izmeri elektroda nad skupkom nevronov?

A

Od njihove usmeritve (več kot jih je v isto smer močnejši je signal), bolj kot so pravokotni na skorjo močnejši je signal, več kot jih ima PSP moćčnejši je signal (seštevek)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj nam pove dipol?

A

Kakšna je polariziranost zunanjosti celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj so stvari, ki jih potrebujemo narediti pred, med in po snemanju z EEG?

A

Pred:
- umiti lasišče,
- podpis obveščenega soglasja,
- iti na stranišče,
- priprava kape,
Med:
- prikaz artefaktov,
- preverjenje seznanitve z navodili,
- razložiti čemu se izogibati
Po:
- očistiti kapo,
- backup podatkov,
- predprocesiranje podatkov,
- analiza podatkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj sta glavna računalnika, ki ju potrebujemo za snemanje (ali naprave)

A

Stimulacijski računalnik: dovaja dražljaje in jih beleži, ter pošilja kot dogodkovne kode v digitalizator,
Digitalizacijski računalnik ali vmesnik (ponavadi tudi hrani podatke): pretvori signal iz analognega v digitalni in združi z dogodkovnimi podatki dražljajskega računalnika.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kater oznake so na kapi podaj razlago kaj predstavljajo.

A

Fp = prefrontalni
F = frontalni
C = centralni
O = okcipitalni
T = temporalni
+ z = longitudinalne središčne elektrode
lihe številke = leva polovica elektrod (gledano v smeri O -> Fp)
sode številke = desna polovica elektrod

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katere frekvenčne pasove povezujemo s čim in kako se imenujejo?

A

delta = globoko spanje
theta = globoko meditativno, močno oviran rpocesiranje informacij
alfa = budno, zaprte oči
beta = razmišljanje in pozornost
gama = sinhronizacija oddaljenih možganskih regij)
Te so po vrsti od najnižje frekvence pa do najvišje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Katere tipe psotavitve elektrod poznamo?

A

mednarodna 10/20 in geodezična

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši mednarodno psotavitev 10/20.

A

Elektrode so v zatilju in na obrazu 10% razdalje narazen na glavi pa 20%. Te razdalje so na črti od zatilja do obraza. Je mednarodno standardizirana in posledično so lokacije tudi poimenovane standardno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Opiši geodezično postavitev.

A

Elektrode so med sabo enako oddaljene, ni standardizirana vendar je pokritost boljša kot pri 10/20.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kako lahko delimo tipe elektrod?

A

na suhe in mokre in pasivne aktivne.

22
Q

Opiši prednosti in slabosti suhih elektrod.

A

Suhe elektrode je enostavneje namestiti, ne motijo udeleženca
So bolj šumne in imajo manjšo prevodnost.

23
Q

Opiši prednosti in slabosti mokrih elektrod.

A

So težje za namestiti, motijo udeleženca (gel umaže lase), niso primerne za daljše snemanje zaradi izsušitve.
Boljša prevodnost manj šuma.

24
Q

Kaj je razlika med aktivnimi in pasivnimi elektrodami (ne govorimo o aktivne vs referenca in ground temveč tip elektrode same)

A

Pasivne imajo šibkejši signal vendar, porabijo manj elektrike in so cenejše.
Aktivne signal ojačajo in minimizirajo šum, ampak potrebujejo napajalni vir.

25
Q

Katere vloge imajo lahko elektrode?

A

Ozemljitev, referenčna in aktivna elektroda.

26
Q

Kako izračunamo signal na aktivni elektrodi?

A

A-G -(R-G), to nam poda razliko napetosti med A in R, kar naj bi bila realno možganska aktivnost.

27
Q

Kaj je frekvenca vzorčenja in kako jo določimo?

A

Frekvenca vzorčenja nam določi število podatkovnih točk pri pretvorbi iz analognega v digitalni signal. Po Nyquist-shannon teoremu rabi biti frekvenca vzorčenja 2x večja od najvišje frekvence v signalu (za nas je to okvirno >200Hz saj nas zanimajo predvsem frekvence do 100Hz)

28
Q

Kakšne vrste šuma poznamo, naštej šume povezane z temi vrstami.

A

Biološki:
EMG, EKG, EOG, EDA
Zunanji:
el. napetost napeljave,
flurescenčna svetloba,
potenje in psoledično drift elektrod.

29
Q

Kako se znebimo šuma?

A

Najboljše je da imamo kvalitetne posnetke z eliminacijo zunanjih dejavnikov.
Če ne:
Filtriranje, ICA in odstranjevanje epoh.

30
Q

Kateri so koraki preprocesiranja eeg signalov?

A
  1. je ureditev informacijske plati
  2. filtriranje
  3. epohiranje
  4. Sprememba ref + ICA
31
Q

Kaj naredimo v 1. koraku ureditev informacijske plati?

A

Uvozimo v programsko opremo in spremenimo format v pravega.
povežemo signale z imeni elektrod
dodamo dogodkovne značilke (events kot npr. dražljaji)
dodamo lokalizacijsko informacijo elektrod.

32
Q

Kaj naredimo v 2. koraku filtriranje?

A

Z notch filtrom odstranimo 55/60 Hz šum elektrike,
damo highpass filter za na d 0.1 HZ, ponavadi tudi lowpass 100Hz filter

33
Q

Kako deluje filtriranje? kakšen je postopek?

A

frekvence se odstrani v power-spektru dobljenem z fourierjevo transformacijo signala, power specter nam prikaže osnovne frekvence prisotne v signalu, ne zaželene odstranimo in dobljeni power specter z IFT pretvorimo nazaj v signal.

34
Q

Kaj naredimo v 3. koraku epohiranje?

A

signal razstavimo na intervale (katerih velikost sami določimo) okoli dogodkov. Te ročno pregledamo in odstranimo šumne epohe v primeru da je veliko epoh šumnih vendar le na eni elektrodi/kanalu lahko tudi odstrnaimo kanal in ga kasneje interpoliramo.
Izvedemo tudi baseline correction, kjer vse epoche popravimo da imajo ali začetek ali dražljaj na vrednsoti 0, saj nas zanimajo relativne spremembe in ne absolutne vrednosti signala.

35
Q

Kaj naredimo v 4. koraku ICA?

A

Lahko izračunamo povprečno referenčno elektrodo, ta je ponavadi boljša kot pa statična referenčna elektroda (ker tudi tista vsebuje nevronsko aktivnost).
Izvedemo ICA in odstranimo komponente, ki so šum, tukaj je večinoma mežikanje. Torej šum so ne nevronska aktivnost.

36
Q

Kaj je z dogodkom povezan potencial (ERP)?

A

Je povprečenje signalov preko vseh poskusov, s čimer se znebimo nepomembnega šuma in naključne aktivnosti možganov, in nam preostane samo tisto ki je skupno vsem poskusom -> aktivnost povezana s poskusom.

37
Q

Kaj merimo pri ERP? razloži vsako mero.

A

Povprečno amplitudo = povprečna vrednost od začetka do konca potenciala.
Najvišja točka = samoomevno
začetna latenca = čas do začetka potenciala (premika) od dražljaja
latenca najvišje točke = čas do najvišje točke od dražljaja
50% frrakcionalna latenca = čas do točke kjer je do nje od dražljaja 50% ploščine pod signalom.

38
Q

Kaj so problemi najvišje točke, začetne latence in latence najvišje točke?

A

Niso konsistentni preko vseh poskusov, lahko so med poskusi različne in je tako to slaba mera za primerjavo. Sploh jih je pa težko najti v primeru da imamo veliko šuma tako je boljše uporabiti povprečno latenco.

39
Q

Kaj nam pove razmerje signal šum, kako se ga izračuna preko poskusov?

A

JE razmerje med količino signala napram količini šuma, krajši kot je poskus manjše imamo to razmerje. Za celotni eksperiment se jih računa SNRposkusa * sqrt(št poskusov)

40
Q

Kaj so slabe in dobre in slabe lastnosti ERP?

A

Dobre:
-visoka časovna ločljivost
-interpretabilnost
-enostavnost
-uporabne kot biomarker
Slabo:
-delujejo le na fazično zakljenenih signalih
-slaba prostorska resolucija
-nizek SNR
-neuporabno za daljše poskuse

41
Q

Kakšne so imenske konvencije za ERP-je?

A

polariteta + latenca
polariteta + zaporedna številka vrha
razlagalno ime

42
Q

Kateri so znani ERP-ji?

A

MMN, N170, P3, N400, CDA

43
Q

Razloži N170 ERP.

A

Je aktivnost odkrita pri avtomatičnem prepoznavanju obrazov.
Izvira iz okcipitalnega dela.
Povezana tudi pri prepoznavanju z ekspertnostjo (aktivira pri ekspertih v prepoznavanju njihovega področja)
Zmanjšana pri avtističnih otrocih.

44
Q

Razloži MMN ERP.

A

Mismatch negativity.
Je erp povezan z presenečenjem, torej presenetljivi draražljaji ga vzbudijo, je predvsem v Fz delu.
Je na nalogah kjer ni fokus ta dražljaj, ki je nenavaden ampak je v ozadju.
Uporaben pri preučevanju oseb, ne zmožnih komunicirati npr dojenčki, locked in ipd.

45
Q

Razloži P3 ERP.

A

Je podoben MMN.
Tukaj je pa del naloge to da štejejo ne standardne dražljaje.
Ob pojavu nestandardnega dražljaja dobimo p3b, ta je parietalno
Ob pojavu motečega pa p3a, ta je bolj frontalno
Opažen predvsem v Oddball nalogi.

46
Q

Razloži N400 ERP.

A

povezan z semantično skaldnostjo/presenečenjem.
Se aktivira močno ko je nekaj semantično narobe.
Uporabljen tudi lahko za podobnost semantično, manjša kot je aktivacija pri paru besed bolj sta semantično povezana.
Je pa merjen v desno centralnem parietalnem predelu, kljub temu da je izvor v levem temporalnem delu (zaradi obrnjenosti piramidalnih nevronov tam.

47
Q

Razloži CDA.

A

Contralateral delay activity.
Uporabljen za preučevanje delavnega spomina, namreč vidi se razliko med hemisferama ob nalogi prikrite pozornosti, kjer preizkušajo delavni spomin. Tista stran ki je kontralateralna je zadolžena za spomin kar se vidi v razliki z malim zamikom od pozornosti.

48
Q

Kaj je časovno frekvenčna analiza in zakaj jo želimo?

A

Je analiza kjer gledamo moči različnih frekvenc v signalu, tako se pri povprečenju le teh izognemo izgubi signalov, ki so zamaknjeni med seboj (niso v fazi - not phased locked).

49
Q

KAtere so dimenzije signala, ki jih lahko opazujemo?

A

frekvenca, faza, moč

50
Q

Kako izvajamo časovno-frekvenčno analizo?

A

Ali z fourierjevo transformacijo ali pa valjčno transformacijo.

51
Q

Kaj so slabosti in rpednosti časovno frekvenčne analize?

A

Prednosti:
- zmožnost opazovanja aktivnosti, ki ni v fazi med seboj
- možnost analize pvoezanosti.
Slabosti:
- zahtevnejša
- težje razumljiva
- zgubimo na časovni resoluciji
-

52
Q
A

napredna nevroznanost (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions