drugi test

Question 1

Sigmund Freud je z deli strukture dusevnosti - onim, jazom in nadjazom - razlagal dinamine odnose notraj dusevnosti. Opredelite pojem nezavedno

Answer 1

Vsi duševni procesi, ki se jih ne zavedamo in potekajo brez zavestnega nadzora; v ožjem pomenu (po Freudu) potlačene vsebine, ki jih izrinemo iz zavesti nezavedno, ker so nevzdržne in nespejemljive.

Question 2

Opisite poimenovane dele strukture dusevnosti (ono/id)

Answer 2

Ono/id:
-je vrojena komponenta
-instikte ali nagone
-rezervoar psihične energije
-ne pozna zakonov in pravil, deluje na primitiven način, ki ni z ničemer omejen
-iz ida se oblikujeta ego in superego
-impulziven, iracionalen, narcističen
-ne razlikuje realnosti od nerealnosti
-ne more reducirati napetosti
BIOLOŠKA KOMPONENTA

Question 3

Opisite poimenovane dele strukture dusevnosti (jaz ali ego)

Answer 3

-je posebej organiziran in izoblikovan del onega, ki posega v realnost in se ji prilagaja
-naloga: zadovoljevanje ida
-ni v celoti zaveesten (potlačevanje, obrambni mehanizmi)
-izvršna oblast osebnosti
-kontrolira obnašanje in poleg psihičnih in nagonskih nujnosti upošteva tudi nujnost okolja
-energijo dobiva iz ida
-mora imeti moč in integriteto
-včasih izgublja integriteto in začne razpadati (če id premočen)
PSIHOLOŠKA KOMPONENTA

Question 4

Opisite poimenovane dele strukture dusevnosti (nadjaz ali superego)

Answer 4

-predstavlja norme in zahteve okolja (internalizirane, nezavedno delujoče)
-moralna instanca osebnosti ali VEST
-dva dela:
1. vest:
• znotraj nadjaza
• pod vplivom kazni agensov (starši, …)
• kaznuje posameznika, če ne deluje v skladu z družbenimi normami
2. ego-ideal
• pod vplivom nagrad in pohval
• cilji, apiracije —–> ponos in lasta vrednost, če so doseženi
SOCIALNA KOMPONENTA

Question 5

dolocite, koliko so jaz id in ono zavestni oziroma nezavedni

Answer 5

jaz: ni v celoti zavesten, pomembni deli so tudi nezavedni (obrambni mehanizmi, potlačevanje)
id: popolnoma nezaveden
nadjaz: ni v celoti zavesten, pomembni deli so tudi nezavedni

Question 6

Pojasnite latentno in manifestno vsebino sanj ter navedite primer

Answer 6

• manifestna vsebina sanj: sanjska podoba
• latenta vsebina: sporočilo sanj
• primer: v sanjah vidimo medveda, ki nas lovi (manifestna vsebina), v našem življenju pa imamo profesorja medvedoviča, katerega nas je zelo strah in imamo občutek nemoči pri njegovih urah (latenta vsebina)

Question 7

Katere spremembe vsebine nastanejo pri retenciji?

Answer 7

Vsebina se je skrcila. Dve ali vec enot se je skrcilo v eno. Ostala je le osrednja vsebina, brez nekaterih podrobnosti.
Nekatere podrobnosti so se poudarile, neki deli onovn zgodbe so se izgubili. Zgodba je postala bolj racionalna, logicna.
Nekatera imena, kraji in stevilke so se izguble. To je preuceval Bartlett. V zgornjem primeru je bila uporabljena metoda ponovne redukcije.

Question 8

Kdo je prouceval podobne primere sprememb tekom retencije?

Answer 8

Friderick Bartlett

Question 9

Katera metoda je bila uporabljena v zgornjem primeru? (primer je ko oseba eno leto kasneje opisuje svoje potovanje v Afriko)

Answer 9

Metoda ponovne reprodukcije

Question 10

Narisite najboli pogosto krivuljo retencije ter opisite potek pozabljanja v razlienih casovnih obdobjih po ucenju!

Answer 10

• krivulja: nazačetku nekaj časa strmo pada, po tem se padec umiri in položno pada
• po eni uri po učenju: ostane cca 50% informacij
• prvih 24 ur: lahko izgubimo 70-80% informacij, če ne ponovimo
• en teden: če snovi ne obnovimo ostane 20% snovi
• mesec dni: ostanejo samo smiselne ali večkrat ponovljene informacije
• leto: ključne informacije ali tiste, ki imajo čustveno vrednost

Question 11

V kakšnem sorazmerju (odnosu) sta si retencija in pozabljanje!

Answer 11

Sta v obratnem sorazmerju

Question 12

Navedite in pojasnite tri nacine, s katerimi po vasem menju ucinkovito upocasnimo pozabljanje!

Answer 12

S ponavljanjem (v intervalih), aktivnim učenjem, povezovanje z obstoječim znanjem

Question 13

Ko zagledas nebotiénik se spomnis na Ljubljano.
Kako imenujemo to vrsto asociacije?

Answer 13

Asociacija po sticnosti

Question 14

Kaj glede obsega in trajanje je znacilno za kratkotrajni spomin?

Answer 14

Trajanje kratko, obseg majhen.

Question 15

V cirkusu lahko obeudujemo leva, ki skace skozi goreéi obroc, slona, ki z. rilcem dviga tezke hlode, in opico, ki vozi kolo. Katero obliko (vrsto) uéenja je uporabil dreser, da je Zivali naucil teh spretnosti?

Answer 15

Instrumentalno pogojevanje

Question 16

Spodaj je navedenih nekaj pojmov. Poskusate ugotoviti, kateri od njih se NE nanasa na
motivaciio:
Watson.
Nagon.
Freud.
Potreba.

Answer 16

Watson, je pri učenju

Question 17

Allport je raziskoval prestavijivost pri otrocih. Ugotovil je, da so njihove prestave zelo zive in polne podrobnosti. Njihove predstave imenujemo:
kinestetiène,
eidetske,
vizualne,
domisijijske.

Answer 17

edietske

Question 18

Moja bi rada vikend pred zacetkom pisnega dela mature prezivela na moriu, toda starsi ji tega ne dovolijo. Prej naj opravi maturo, nato se bo lahko vse poletje zabavala. Kakina psihina situacija je opisana?

Question 19

katera psihologa sta preučevala klasično pogojevanje?

Answer 19

Pavlov, Watson

Question 20

Florjan ne izpolnjuje službenih obveznosti, zato mu šef reče, da ga bo odpustil ko to sliši si začne gristi nohte. Kako imenujemo tako vedenje?

Answer 20

Regresivno vedenje

Question 21

Začetnik klasičnega pogojevanje ne Pavlov, kaj v njegovem poskusu predstavlja zvonček?

Answer 21

pogojni dražljaj

Question 22

Lucija dobi nezadostno oceno: “vse sem znala le tistega uprašanja, ki me ga je vprašala se nisem učila”. Kako imenujemo njen odziv?

Answer 22

racionalizacija

Question 23

Opredeli stres

Answer 23

vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov na stresorja

Question 24

Narišite in poišite krivuljo stresa s pomočjo primera iz življenja

Answer 24

1. ALARM: zavemo se stresorja (primer: zavem se, da pišem težek test, za katerega se nisem dovolj pripravila, sem vznemirjena in zaskrbljena. Kmalu preidem do protišoka)
2. ODPOR: spoprijemanje s stresom
   (• če oviro premagam, torej se dobro naučim se delovanje mojega organizma vrne na normalno raven, posledice so pozitivne, razvijam nove sposobnosti, zviša se mi samopodoba
   • če ovire ne premagam, torej se za test ne uspem naučiti in je rezultat temu primeren: ostanem dalj časa v fazi odpora, malo spim, hitro se odzivam, manj se prehranjujem)
3. IZČRPANOST: porušeno ravnovesje, občutim kronični utrujenost, glavobole, zbolim, razdražljiva sem,…

Question 25

Presodite in utemeljite na enem dogodku, kakšne so lahko pozitivne in negativne posledice stresa za posamenika

Answer 25

• pozitivne: večja zmogljivost, razvijamo nove sposobnosti, viša se nam samopodoba • negativne: manj spanca, glavoboli, utrijenost, razdražljivost

Question 26

Natančno pojasnite faze modelnega učenja in razložite pomen četrte faze.

Answer 26

1. pozornost: Peter dobro opazuje sošolce in njihov stil oblačenja 2. zapomnitev: informacije o oblačenju je shranil v dolgotrajni spomin 3. izvajanje: Peter razmišlja, kako bi se tudi on tako oblekel, mogoče nekaj oblek celo proba 4. motivacija: Petrovi sošolci so stari približno enako kot on, najbrž so na šoli popularni, so enakega spola kot on (imajo enake osebnostne lastnosti kot on), torej se odloči enako oblačiti kot oni, peter je torej to vedenje sprejel in ga posnemal.

Question 27

Učenje s posnemanjem zahteva najmanj dve osebi: opazovalca in model, Napisite kakšne vrste je model v zgomjem primeru (primer: Peter ponavlja svoj stil oblačenja za otroci pred blokom). Kakine vrste modelov še poznano (navedite za obe vrsti se vsai dva svoja primera).

Answer 27

Model v tem primeru je živ. Poznamo tudi simbolične modele, ko se nekdo pretvarja, da je nekaj kar ni. • živ model: 1. Simone Biles, je dobra gimnastičarka, po kateri se zgledujem 2. Moja mami: je uspešna v svoji službi in v zasebnem življenju, zato se zgledujem po njej • simboličen model: 1. Superman, saj je zelo močen in pravičen 2. Elle Woods, saj ke zelo pametna

Question 28

Opišite proces prehajanja informacij v dolgoročni spomin na podlagi skice! (skica je slika vrst spominov, ki so povezani s puščicami)

Answer 28

DRAŽLJAJ IZ OKOLJA se shrani v SENZORNI SPOMIN, ki shrani informacije takšne kot so, vendar za kratek čas, to je prvo skladišče za informacije, po tem gre v KRATKOROČNI SPOMIN, ki obdeluje gradivo, ki prihaja iz senzornega ali dolgotrajnega spomina, informacija tukaj dobi pomen, v njem se odvija mišlenje, sledi ZUNANJI ODGOVOR, če je to potrebno ali pa gre naprej v DOLGOROČNI SPOMIN, kar so vse naše izkušnje, dogodki, informacije, veščine, čustva, besede, kategorije, pravila,...

Question 29

Primerjajte značilnosti kratkoročnega in dolgorocnega spomina po obsegu, trajnosti zapomnitve in priklicu informacij!

Answer 29

kratkoročni spomin ima obseg 7 +/-2 pomenski enoti, traja 15-40 s, izgubimo ga zaradi časovnega bledenja in pomankanja ponavljanja ter distraktorjev. Dolgoročni spomin pa ima zelo omejen obseg in traja celo življenje, izgubljamo pa ga zaradi neprimernega osvajanja, premalo ponavljanja in neustrezne orragizacije snovi

Question 30

Katere metode učenja, ki jih poznate, ne uporabljate pri učenju? Zakaj? Kaj mislite, da vpliva na vas izbor metod učenja (odgovor unemeljite)?

Answer 30

Poznam slušno, vidno in kinestetično učenje, sama ne uporabljam kinestetičnega učenja, saj mislim, da me le zmoti in vzame preveč časa. Na moj izbor metod vpliva čas, ki ga imam na razpolago in navade, ki sem jih do sedaj že razvila, moja čustva in razpoloženje

Question 31

Opredelite obrambni mehanizem nadkopmenzacije in sprevračanja ter navedite primer

Answer 31

• nadkompenzacija: težnja, da bi izravnali in presegli primankljaj prav na samem "manjvrednem" področju (npr: Demosten, slavni govorec, ki je jecljav in se dolgo trudil dokler ni le tega premagla, grgljal je tudi kamne) • sprevračanje: pomeni, da oseba izraza nasprotno custvo ali vedenje od tistega, kar dejansko cuti, ker je prvotno custvo nesprejemjivo.

Question 32

Opredelite in navedite primer za en obrambni mehanizem po vašem izboru (ne prevračanja in nadkompenzacije)

Answer 32

• kompenzacija: če se na določenem področju počutimo šibkejše, skušamo ta primanjklaj izravnati na drugem področju • primer: Nisem dobra v šoli, zato se trudim biti nadpovprečna pri športu katerega treniram

Question 33

Zakaj je izid obrambnega mehanizma ponavadi kompromisen?

Answer 33

Izid obrambnega reagiranja je ponavadi kompromisen, ker obrambni mehanizmi skusajo krati zadovoljiti nezavedne Zelje ali custva in ohraniti obcutek varnosti ter notranjega ravnovesja. Psihini konflikt nastane, ko se nesprejemijive misli, impulzi ali obcutki (ki jih narekuje Id) srecajo z druzbenimi normami in vrednotami (Superego). Da bi preprecil notranjo stisko, Ego uporabi obrambne mehanizme, ki ne odpravijo konflikta v celoti, ampak ga omilijo. Kompromis pomeni, da protna Zelja ali custvo ni povsem zatrt(a), ampak se izrazi v spremenjeni, manj neposredni obliki. Na primer:

Question 34

Navedite tri značilnosti instrumentalnega pogojevanja:

Answer 34

• oblika učenja pri katerem se spremeni verjetnost ponavljanja vedenja, glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika • če so posledice ugodne se vedenje utrdi • ob neprijetnih posledicah pa postane redkeši ali celo izgine • preučevala sta ga Skinner in Thorndike • Vrsta vedenja: Hoteno, nadzorovano • Glavna povezava: Vedenje → posledica (nagrada/kazen)

Question 35

Naštej enostavne oblike učenja

Answer 35

Posnemanje ali modelno učenje, instrumentalno pogojevanje, klasično pogojevanje

Question 36

Opišite glavne značilnosti učenja z razumevanjem

Answer 36

Učenje z razumevaniem je proces, pri katerem posameznik ne le ponavla informacie, ampak in aktivno obdeluje in povezuje z obstojecim zanjem, da bi dosegel globlje razumevanje. Glavne znacilnosti so: 1. Aktivna obdelava informacij: Posameznik se osredotoci na vsebino, jo analizira in isce povezave z Ze poznanimi koncepti. Gre za razumevanje onovnih principov, ne le za memoriranje dejstev. 2. Povezovanje z obstojecim zanjem: Ucenje z razumevanjem temelji na tem, da novo zanje povezemo z zanjem, ki ga Ze imamo. To omogoa boliso shranjevanje in kasnejso uporabo informaci. 3. Resevanje problemov: Ucenje vljucuje sposobnost uporabe novih informacij za resevanje konkretnih problemov. Posameznik je sposoben prilagoditi soje zanje in sprejeti resitve, ki niso zgolj ponavijanje prejsnjih informacij. 4. Kritiono razmisjanje: Ucenje z razumevanjem vljucuje sposobnost kritinega razmisjanja, kjer posameznik oceni in presodi informacije ter jih uporabi v razlicnih kontekstih.

Question 37

Opredelite pojem vrednot!

Answer 37

VREDNOTE = Posploseni cilji, ki jih cenimo, Zelimo in se zanje zavzemamo.

Question 38

clanku "Novi dravijani Evrope" (Delo, december 2005) je bila objavijena mednarodna raziskava o vrednotah 1600 mladih iz vec evropskih drav. Nekaj ugotovitev: 1. mladi Evropejci Zelijo biti dobro informirani - veliko berejo in brskajo po internetu; 2. Zelijo uspeti v zunanjem svetu ter se dokazati z denarjem in hitrim atomobilom; 3. igrajo racunalniske igrice, zvecer pa gredo v druzbo in so "kul". • Navedite in pojasnite kategorije vrednot (po Musku). K ustrezni kategoriji pripisite stevilko ugotovitve iz besedila naloge.

Answer 38

1. Vrednote smisla & ipolnitve - Vrednote izpolnjenosti in dovrsitve posameznikove eksistence (religiozne, samoaktulizacijske, estetske, kulturne, spoznavne). • Povezano z ugotovitvijo 2.: Mladostniki Zelijo uspeti v zunanjem svetu ter se dokazati z denarjem in hitrim atomobilom. 2. moralne vrednote - vednote dolznosti in odgovornosti (eticne, socialne, demokraticne). 3. potenăne vrednote - uspesnost, dosezki • Povezano z ugotovitvijo 1.: Mladi Evropejci Zelijo biti dobro informirani - veliko berejo in brskajo po internetu. 4. Hedonske vrednote - Povezane so z iskanjem uzitkov, sprostitve in zabave. • Povezano z ugotovitvijo 3.: Igrajo racunalniske igrice, zvecer pa gredo v druzbo in so "kul".

Question 39

Raziskava ugotavlja, da je pomembna vrednota mladih tudi druzina (starsi, sorodniki). Navedite se tri moralne vrednote in vsako ponazorite z obnasanjem med sosolci v razredni situaciji.

Answer 39

Moralne vrednote: 1.Etione vrednote 2. Socialne vrednote 3. Demokratine vrednote

Question 40

Opredelite pojem potreba in motivacijski cilj!

Answer 40

POTREBA = Stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroõi pomanjkanje ali preseek snovi v telesu ali informacij v dusevnosti MOTIVACIJSKI CILJI = So predmeti iz situacije, za katere pricakujemo, da bodo zadovoljili naso potrebo.

Question 41

Preprosta oblika ucenja je pogojevanje. Opisite zacilnosti klasicnega in instrumentalnega pogojevanja in ju primerjajte med seboj.

Answer 41

Klasino pogojevanje je oblika ucenja, pri katerih se naucimo neobicajnih in nehotenih (avtomatiziranih) odzivov, reakcij na nevtralne drzljaje, zato ker sta bila nek odziv / reakcija in neki drzljaj veckrat povezana. Instrumentalno pogojevanje je oblika ucenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavijanja vedenje (odziva / reakcije) glede na posedice, ki jih ima to vedenje za posameznika. Ce so posedice ugodne, se vedenje utrdi; ob neprijetnih posedicah pa postane redkejse / izgine.

Question 42

Navedite tri sestavine osebnostne vrstosti in jih opisite.

Answer 42

Angaziranost: Gre za aktivno in zavestno pletenost v zivijenje in delo. Osebe z visoko angaziranostjo se ne izogibajo tezavam, ampak jih sprejemajo kot priloznosti za rast in razoj. So motivirane in osredotocene na dosego sojih ciljev. Izzvanost: Osebe z visoko izzvanostjo ovire in tezave dojemajo kot izzive, ne pa kot gronje. Verjamejo, da so sposobni premagati tezave in jih obravnavajo kot priloznosti za ucenje in napredek, namesto da bi se pocutile nemone pred njimi. Obcutje nadzora: To se nanasa na prepricanje, da imajo posamezniki vpliv na svojo usodo. Ljudje z visokim obutkom nadzora verjamejo, da lahko nadzorujejo soja dejanja in odlocitve ter tako oblikujejo svojo prihodnost, medtem ko tisti z zunanjim nadzorom obutijo, da so pasivni in pod vplivom zunanjih dejavnikov.

Question 43

Vse tri sestavine osebnostne crstosti ponazorite z dogodkom, ko posameznik izgubi kolo.

Answer 43

Ponazorite sestavin osebnostne crstosti z dogodkom izgube kolesa: • Angaziranost: Posameznik bo iskal resite za izgubljeno kolo, na primer poiskal nadomestno moznost ali popravil kolo. • Izzvanost: Oseba bo izgubo kolesa obravnavala kot izziv in prilonost za ucenje, namesto da bi se pocutila nemono. • Obcutje nadzora: Verjame, da lahko obvladuje situacijo in isce nain, kako se ponovno organizirati ali popraviti kolo.

Question 44

Katera bi bila dva mozna nacina nekonstruktivnega spoprijemanja z omenjenim polžajem? (položaj: ukradeno kolo)

Answer 44

1. Pomanjkanje angaziranosti: Posameznik se izogiba resevanju problema in se osredotoci na to, kako nepravino je, da je izgubil kolo. 2. Obutje zunanjega nadzora: Oseba obtozuje druge ali okolje, namesto da bi prevela odgovornost za svojo situacijo.

Question 45

Pri pomjenju se informacije uskladiscijo v dolgotrajni spomin. Poimenujte drugi dve vrsti spomina, skozi kateri preide informacija, ter opisite proces shranjevanja informacij v spomin in njihovega obnavijanja.

Answer 45

1.Trenutni spomin: To je zacetna faza procesa pomjenja. Ko zaznamo draljaje iz okolja (vidno, slusno, tipno), informacije najprej preidejo v trenutni spomin. V tem obdobju so informacije le zaznane, vendar se niso odelane ali analizirane. Vecina teh informacij se hitro izgubi, razen ce jih takoj odelamo ali usmerimo pozornost nanje. 2. Kratkotrajni spomin: Ce se odlocimo, da bomo nekatere informacije iz trenutnega spomina obdelali (vidno, slusno, pomensko), preidejo v krakotrajni spomin. Ta vrsta spomina hrani informacije za nekoliko daljsi cas (sekunde do nekaj minut) in omogoca aktivno obdelavo. Ce informacije ponavijamo ali jih povezujemo z obstojecimi zanji (spominske mreze), lahko preidejo v dolgotrajni spomin.

Question 46

Primerjajte vse tri viste spomina glede na obseg in trajanje.

Answer 46

Obseg in trajanje spominov: • Trenutni spomin: Ima velik obseg in izredno kratko trajanje (milisekunde do sekunde). • Kratkotrajni spomin: Ima omejen obseg (priblizno 7 enot informacij) in trajanje (sekunde do minut). • Dolgotrajni spomin: Ima skoraj neomejen obseg in zelo dolgo trajanje (dni, leta, Zivijenje).

Question 47

Katere potrebe zadovoljujemo na progresivno zadovoljevanje potreb?

Answer 47

S progresivnim zadovoljevanjem potreb zadostimo potrebam, ki so višje na Maslowi hirearhični lestvici

Question 48

Presodite in pojasnite mone posledice nezadovoljenosti potreb, ki jih zadovoljujemo s progresivnim zadovoljevanjem potreb

Answer 48

Nezadovoljenost potreb lahko vodi do: 1. Frustracije in stresa: Ce osnovne potrebe niso zadostovane, posameznik dozivija anksioznost, kar ovira izpolnjevanje visjih potreb. 2. Oslabljenega obcutka identitete: Pomanikanje socialnih povezav vodi v osamijenost in nizko samospostovanje. 3. Upada motivacije: Ce ni priznanja, posameznik izgubi motivacijo za dosego ciljev in osebno rast. 4. Psiholoskih tezav: Nezadostitev potreb povzroi dolgotrajen stres in poveca veganje za dusevne tezave, kot sta depresija in ankcioznost

Question 49

Latinski pregovor: „Najprej je treba Ziveti, nato sele filozofirati" a) Zgorji pregovor se ujema s teorijo o hierarhiji motivov. Kako? Navedite potrebe tako, kakor si sledijo v Maslowi hierarhiji!

Answer 49

Pregovor "Naprej je treba Ziveti, nato sele filozofirati" se ujema z Maslowo hierarhijo motivov, saj poudarja, da morajo biti osnovne zivijenjske potrebe zadovoljene, preden se lahko ukvarjamo z visjimi, abstraktnimi temami, kot je filozofija. Po Maslowi hierarhiji si sledijo motivi od najpomembnejsih do manj pomembnih: fizioloske potrebe, potrebe po vranosti, potrebe po jubezni in pripadnosti, potrebe po spostovanju, kognitive potrebe (potrebe po zanju in razumevanju), estetske potrebe ter samoaktualizacija. — iti na zabavo: potrebe po ljubezni in pripadnosti - jesti cokolado: fizioloske potrebe - dobiti nagrado na tekmovanju: potrebe po spostovanju

Question 50

Navedite dva primera, s katerima bi dokazali, da hierarhija potreb ne drzi vedno!

Question 51

Kaj je znacilno za samoaktualizirane osebe (navedite vsaj 5 znacilnosti)?

Answer 51

• točno zaznavanje realnosti • sprejemanje sebe in drugih takšninkot so, sprejemanje človeške narave • spontanost v besedah in dejanjih • osredotočemost na pomembne probleme • potreba po zasebnosti in samoti • nenavaden smisel za humor

Question 52

Razložite regresijo

Answer 52

Obrambni mehanizem, opisan v besedilu, je regresija. To je psiholoski mehanizem, kjer posameznik v stresnih situacijah pokaze vedenje, znacilno za prejinjo razvojno fazo. V tem primeru je oseba, ki se je kot otrok bala vode, kasneje postala resevalec iz vode, kar kaze na to, da so bili prejinji strahovi se vedno prisotni, kljub razoju novih mehanizmov soocanja. b) Introjekcija: posameznik sprejme vrednote, prepricanja ali stalisca drugh ljudi (pogosto starsev ali pomembnih oseb) in jih postavi kot lastna, brez kriticne presoje

Question 53

Opisite obrambna mehanizma introjekcije in projekcije in ju ponazorite s konkretnima primeroma.

Answer 53

Introjekcija: posameznik sprejme vrednote, prepricanja ali stalisca drugh ljudi (pogosto starsev ali pomembnih oseb) in jih postavi kot lastna, brez kriticne presoje primer: Projekcija: Pripisovanje lastih negativnih tezenj in nailnosti drugim. primer:

Question 54

David je star sele 4 leta, a oce bi ga na morju rad naucil plavati. Ceprav je voda mrla. Fantic se upira plavanju v mrzli vodi in kreevito joka ter se oklepa oceta. Pri tem popije tudi nekaj slane vode, zato mati prosi oceta, naj konca z (m)ucenjem otroka. Odidejo v pocitnisko hisico, in ko naslednji dan oce vame v roke brisaco in omeni, da gredo k morju, David takoj zacne jokati. a) Katera vista enostavnega ucenja je opisana v zgornjem primeru?

Answer 54

V opisanem primeru gre za klasino pogojevanje David je v zacetku verjetno nevtralen do morja, vendar zaradi neprijetne izkusnje (mrla voda, prisila, sol v ustih) zaine povezovati morje z neprijetnimi obcutki. Ker se je mono prestrasil in jokal, se je pri njem oblikoval pogojni odziv - jok in odpor ze ob omembi odhoda k morju. To kaze na ucenje prek povezovanja drazljajev: • Nevtralni drazljaj (morje) • Neprijeten drazljaj (mrla voda, prisila) • Pogojni odziv (strah in jok Ze ob omembi morja)

Question 55

klasično pogojevanje razloite in tudi shematino prikazite.

Answer 55

Klasino pogojevanje je oblika ucenja, pri katerih se naucimo neobicajnih in nehotenih (avtomatiziranih) odzivov, reakcij na nevtraine driljaje, zato ker sta bila nek odziv / reakcija in neki driljaj veckrat povezana. Brezpogojni refleksi (niso nauceni, varujejo organizme: Rb) Brezpogojni driljaj (povzrocijo Rb) : Dp Pogojni driljaj (nauceni): Dp Pogojna reakcija, ki jo ne ojacujemo z brezpogojnim driljajem,preide v fazo ugasanja, v tej fazi s reakcija na pogojni drzljaj slabsa, dokler ne ugasne. Ugasjen refleks, pa se lahko spet pojavi temu pravimo spontano izboljsanje.

Question 56

Presodite posledice take vrste ucenja za otrokov kasnejsi odnos do vode in morja. Kako bi vi zaceli Davida citi plavati (odlocite utemeljite)?

Answer 56

Posledice klasicnega pogojevanja bi lahko povzrocile, da David razvije strah pred vodo, kar bi vplivalo na njegov odnos do morja in plavanja v prihodnosti. Kako bi jaz ucila Davida: