definicije Flashcards
Pravo:
sistem pravil in načel, ki urejajo vedenje in ravnanje ljudi v določeni družbi
Pravni posel:
dejanje, ki skuša skladno z veljavnim pravom doseči določene pravne učinke, je sredstvo, s katerim lahko pravni subjekti oblikujejo pravna razmerja in ustvarjajo pravne posledice, bistvena sestavina: izjava poslovne volje
Pogoj:
slučajna sestavina PP, pri kateri sta od uresničenja določenega prihodnjega in negotovega dejstva po izrecnem dogovoru strank odvisna začetek ali prenehanje učinkovitosti PP
Rok:
slučajna sestavina PP, ki časovno odlaga začetek ali konec učinkov PP do nekega trenutka v prihodnosti, ne vsebuje nobene negotovosti, vemo, da bo napočil
Nalog:
posebna oblika naročila, ki jo kot slučajno sestavino PP srečamo v zvezi z darilom, osvoboditvijo ali oporočno naklonitvijo, pravni učinek je nastal takoj, prevzemnik naklonitve pa je s tem prevzel obveznost, da nalog izpolni
Pravna domneva:
način sklepanja, s pomočjo katerega zapolnimo pomankljivo vednost o dejstvih. S sklepanjem od splošnega k posebnemu (deduktivno) lahko v konkretnem primeru domnevamo, da se je zgodilo tisto, kar se običajno zgodi v podobnih primerih, plus možnost da se dokaže nasprotno
Fikcija:
sredstvo pravne/zakonodajne tehnike, ki omogoča uveljavitev splošnih pravnih načel tudi v primeru, ko to zaradi dejanskega stanja ne bi bilo mogoče, zavestna trditev nečesa neresničnega, zaradi splošne koristi
Neresnična volja:
zavedno nesoglasje med voljo in izjavo
Miselni pridržek:
je oblika neresnične volje, izjava je podana, ne da bi poslovna volja sploh obstajala
Neresna izjava:
oblika neresnične volje, izjava je podana brez resnega namena doseči pravne učinke, v šali, v šoli, na odru
Zmota:
nepopolna ali napačna predstava o določenih pravnih ali dejanskih okoliščinah, ki vpliva na oblikovanje poslovne volje. Nezavedno nesoglasje med voljo in izjavo, stranka oblikuje svojo poslovno voljo drugače, kot bi jo, ko bi bila vedela za resnično stanje
Pravna zmota:
stranka ne pozna obstoja ali vsebine določenega splošnega pravnega akta
Nagib:
pričakovanja in predstave stranke v zvezi s PP, ki so bile neposredni povod za njegovo sklenitev
Namen/kavza:
skupni namen pogodbenih strank, zaradi katerega sta PP sklenili
Pravna sposobnost:
sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti
Pravna oseba:
pravni konstrukt, ki obstaja le v svetu idej in mu pravni red priznava sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti
Korporacija:
pravni subjekt, ki ga sestavlja skupina fizičnih oseb (člani)
Ustanova:
premoženje, ki je pridobilo pravno sposobnost, je določeno za dobrodelne namene, nima članov, ampak le koristnike (destinatarje)
Poslovna sposobnost:
sposobnost z lastno voljo in ravnanjem sklepati veljavne PP oz. pravna dejanja, iz katerih izvirajo pravice in obveznosti, je resnična sposobnost (pravna je bolj upravičenje)
Infamija:
izguba časti, ki vpliva na možnost posameznika, da nastopa v pravnem prometu, nisi mogel v pravdi ali v kazenskem postopku več nastopati za drugega, nisi smel sprožiti popularne tožbe
Stvarno pravo:
področje prava, ki opredeljuje pojem in (pravni) položaj stvari ter pravice na njih, obravnava komu pripadajo stvari, kdo jih obvladuje in kdo lahko z njimi razpolaga, komu in v kakšnem obsegu pripadajo materialne dobrine v določeni družbi in na kakšen način jih lahko upravičenec izrablja
Stvar:
v ožjem pomenu besede je del zunanjega materialnega sveta, nad katerim je mogoče pridobiti oblast
Stvarne pravice:
oblastvene pravice na stvareh, so absolutne oz. ekskluzivne (izključujoče)
Stvari v pravnem prometu:
na njih lahko obstajajo stvarne pravice, lahko so predmet pravnih poslov zasebnega prava
Pritiklina:
premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepševanju glavne stvari, je samostojna in le funkcionalno povezana z glavno stvarjo
Plodovi:
neposreden proizvod plodonosne stvari, ki nastanejo v teku njenega naravnega obstoja, ne da bi se ta zmanjšala/poslabšala. Z ločitvijo od matične podlage postanejo samostojna svar
Posest:
pravno dejstvo, da ima nekdo stvar v svoji dejanski oblasti in ima posestno voljo tj. voljo imeti stvar zase
Civilna posest:
na pravilen pravni temelj za pridobitev lastnine oprta oblast, ki jo je nekdo izvrševal z voljo imeti stvar zase
Imetništvo/detencija:
samo dejanska oblast nad stvarjo brez posestne volje, imenuje se tudi naravna posest
Lastninska pravica:
pravica stvar uporabljati in jo porabiti, kolikor to dopušča smisel prava, temeljna stvarnopravna pravica, označuje celokupnost stvarnopravnih upravičenj na določeni stvari: lastnik sme stvar posedovati, jo uporabljati in uživati njene donose ter z njo dejansko in pravno razpolagati tj. jo zavreči, uničiti, odsvojiti, obremeniti…
Spojitev:
fizična povezava dveh stvari, ki postaneta s tem v pravnem pogledu praviloma enotna stvar, njuna narava se ne spremeni
Predelava:
neka snov se z delom spremni, tako da nastane nova stvar. dve prvini: delo in snov
Mancipacija:
prastar oblični PP, s katerim nekdo pridobi lastninsko pravico ali njej podobno oblast nad stvarjo ali osebo
In iure cessio:
odstop pred pretorjem, oblika PP, s katerim je bilo mogoče odstopiti ali ukiniti določeno pravico
Traditio:
izročitev, brezoblična prepustitev stvari v posest pridobitelja z namenom prenosa LP
Služnost:
(omejena) stvarna pravica na tuji stvari, ki upravičencu v določenem obsegu omogoča posegati po njej oz. jo sme služnostni upravičenec v določenem obsegu uporabljati ali zahtevati od lastnika, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer smel izvrševati
Osebna služnost:
stvarna pravica na tuji stvari, ki obstaja v korist določene osebe, vsebina: določena oblika uporabe stvari
Užitek:
osebna skužnost, torej stvarna pravica na tuji stvari, užitkar je upravičen stvar uporabljati in pridobivati njene plodove
Dedni zakup:
stvarna pravica na tujem kmetijskem zemljišču, ki ga je smel upravičenec trajno uporabljati in uživati, podedljiva, odsvojljiva, lahko spremeni substanco, ne sme poslabšati
Zastavna pravica:
stvarna pravica na tuji stvari, ki jo bo smel upnik prodati, če obveznost ne bo izpolnjena in se iz izkupička poplačati
Obligacija:
ali obveznost je pravna vez zaradi katere je dolžnik (debitor) zavezan upniku (creditorju), da mu nekaj da (dare), stori (facere) ali zagotovi (praestare)
Kontrakt:
pogodba kot dvostranski PP, ki je samostojno iztožljiv (po RP ima predvideno tozbo), obligacijsko razmerje, ki nastane na podlagi soglasja med strankama
Povzročitev:
objektivna zveza med ravnanjem določene osebe in nastalo škodno posledico
Krivda:
subjektivni odnos povzročitelja do nastale posledice
Naklepno ravnanje:
namenoma in vede povzroči škodno posledico
Pogodbena kazen:
v denarju izražen interes, ki ga ima upnik na pravilni ali pravočasni izpolnitvi obveznosti
Ara:
dajatev določene stvari manjše ali simbolične vrednosti, ki jo je dala ena stranka drugi strani v znamenje sklejene pogodbe
Cesija:
odstop terjatve, brezoblični razpolagalni PP s katerim se prenese terjatev proti odstopljenemu dolžniku z odstopnika (cedenta) na prevzemnika (cesionarja). Preidejo tudi akcesorne pravice in morebitni ugovori
Kvazikontrakti:
obligacijska razmerja, ki so podobna kontraktom, vendar nastanejo brez soglasja
Delikti:
obligacijska razmerja, ki nastanejo s proipravnim posegom v tujo sfero-v premoženje oz. v osebnostno ali telesno celovitost posameznika
Poroštvo:
način utrditve obveznosti, pri kateri se za izpolnitev dolžniku pridruži še porok, ki se poleg dolžnika zaveže, da bo izpolnil njegovo obveznosti
Constitutum debiti alieni:
brezoblična konstituentova obljuba, da bo v določenem času izpolnil tujo (denarno) obveznost
Intercesija:
vstop v tujo obveznost oz. prevzem tuje obveznosti, to je bilo možno v obliki poroštva (kumulativna intercesija), prevzemu dolga (privativna intercesija) ali dejanskega prevzema (tiha intercesija-dejanski prevzemnik sploh ni stranka razmerja)
Intercesija:
vstop v tujo obveznost oz. prevzem tuje obveznosti, to je bilo možno v obliki poroštva (kumulativna intercesija), prevzemu dolga (privativna intercesija) ali dejanskega prevzema (tiha intercesija-dejanski koristnik sploh ni stranka razmerja)
Pakti:
brezoblični dogovori, ki niso samostojno iztožljivi
Enostransko obvezujoče pogodbe:
pogodbe, pri katerih je ena stranka (upnik) samo upravičena, druga (dolžnik) pa samo zavezana
Dvostransko obvezujoče pogodbe:
pogodbe pri katerih se vlogi upnika in dolžnika nista ostro ločevali, temveč sta bili obe stranki hkrati upnik in dolžnik
nujno dvostransko obvezujoče:
sinalagmatske pogodbe, pri katerih sta obe stranki enako udeleženi na aktivni in na pasivni strani, obveznost vsake je pogojena z njenim upravičenje oz. z obveznostjo druge stranke
Slučajno dvostransko obvezujoče:
pogodbe za katere je bila bistvena obveznost ene stranki, ki pa se ji je lahko (ne pa nujno) priključila obveznost druge stranke
Verbalni kontrakti:
kontrakti pri katerih je obveznost nastala, ko sta stranki svoje soglasje izrazili z določenimi besedami
Realni kontrakti:
kontrakti, ki so nastali dejansko, doseženemu soglasju je sledila prepustitev stvari, ki je bila predmet pogodbe, prejemnik s tem postane zavezan v skladu z doseženim soglasjem
Literalni kontrakti:
kontrakti, ki so na podlagi soglasja nastali z vpisom v gospodarsko knjigo, ki jo je vodil svojepraven RImljan
Konsenzualni kontrakti:
kontrakti, ki so nastali že z neformalno doseženim soglasje
Posojilna pogodba (mutuum):
realni kontrakt, ki je nastal z izročitvijo določenega denarnega zneska ali količine nadomestnih stvari v lastnino posojilojemalca, pri čemer sta se stranki dogovorili, da bo posojilojemalec vrnil isti denarni znesek oz. isto količino nadomestnih stvari. Ima stvarnopravne učinke.
Shranjevalna pogodba:
(depositum) realni konrakt, pri katerem je položnik (deponent) prepustil shranjevalcu (depozitarju) premično stvar v neodplačno hrambo, ta pa se je zavezal, da bo isto stvar vrnil, ko bi položnik to zahteval.
Zastavna pogodba:
(pignus) realni kontrakt, ki nastane s prepustitvijo stvari v ročno zastavo oz. ko je zastavni upnik dobil v posest hipotečno zastavljeno stvar
Pravna napaka:
se nanaša na sfero upravičenj na stvari, kadar ima nekdo tretji na stvari pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa kupec o tem ni bil obveščen
Kupna in prodajna pogodba:
konsenzualni kontrakt, katerega cilj je zamenjava določenega blaga (merx) za določeno, kot denarni znesek opredeljeno ceno (pretium). Pogodba nastane, ko se stranki sporazumeta o blagu in ceni.
Najemna pogodba:
pogodba, pri kateri je najemodajalec (locator) prepustil najemniku določeno nepotrošno stvar v rabo, najemnik (conductor) pa se je zavezal, da mu bo za to plačeval najemnino (merces) ter po koncu dogovorjenega časa prejeto stvar vrnil.
Zakupna pogodba:
pogodba, pri kateri je zakupodajalec (locator) prepustil zakupniku v uživanje določeno nepotrošno plodonosno stvar, zakupnik (conductor) pa mu je moral za to plačevati zakupnino.
Delovna pogodba:
pogodba, pri kateri je delavec (locator) prepustil delodajalcu (conductor) v odlačno uporabo svojo delovno silo, delodajalec (conductor) pa mu je moral za to plačevati mezdo/dnino
Pogodba o naročilu oz. mandat:
konsenzualni kontrakt, pri katerem se prevzemnik naročila (mandatar) zaveže naročitelju (mandantu), da bo zanj opravil nek neodplačen in dopusten posel.
Družbena pogodba:
konsenzualni kontrakt, s katerim se dva ali več družbenikov zaveže, da bodo prispevali svoje delo ali premoženje za dosego skupnega in dopustnega namena gospodarske narave.
Inominatni kontrakti:
razmerja, ki jih ni bilo mogoče enostavno poimenovati z začilno besedo, dvostransko obvezujočo obveznost, pri kateri je ena stranka nekaj dala ali storila, da bi od nasprotne stranke dobila neko dogovorjeno dajatev ali storitev (4 tipi)
Menjalna pogodba:
realni/inominatni kontrakt, ki je nastal z izročitvijo prve od dogovorjenih stvari. Izročitelj je smel od nasprotne stranke zahtevati prepustitev druge stvari ali pa je zahteval izročeno stvar nazaj.
Prodajno naročilo ali starinarska pogodba:
realni/inominatni kontrakt, pri katerem je lastnik prepustil ocenjeno stvar starinarju v prodajo, ta pa mu je moral v določenem času vrniti dogovorjeni znesek ali samo stvar.
Pogodba o poravnavi:
inominatni kontrakt tipa facio ut facias, s katerim sta stranki rešili neko medsebojno dvomljivo razmerje tako, da je vsaka nekoliko popustila.
Prekarij:
inominatni kontrakt, pri katerem je precario dans prepustil prekaristu določeno premično ali nepremično stvar v neodplačno uporabo na prošnjo do preklica.
Konstitut:
brezobličen dogovor, s katerim se je konstituent zavezal, da bo na določen dan izpolnil neki lasten ali tuj dolg oz. da bo dal upniku ustrezno varščino, bistvena sestavina: določitev dneva izpolnitve
Receptum:
brezobličen prevzem jamstva za nastanek določene posledice
Receptum argentari:
brezobličen dogovor, s katerim je bankir prevzel jamstvo za plačilo določenega (tudi prihodnjega) dolga svojega klienta
Darilo:
(donatio) premoženjska naklonitev, pri kateri darovalec neodplačno prenese na obdarjenca določeno stvar ali pravico, ne da bi mu obdarjenec zato dolgoval kakšno materialno protivrednost. Naklonitev je lahko stvarnopravna, obligacijskopravna ali dejanska.
Darilo kot pravni posel:
postane samostojen PP s Konstantinom, je PP posebne vrste (sui generis), ni pogodba ampak neke vrste dvostranski gotovinski posel, ki se je izvršil takoj ob sklenitvi in s katerim se je prenesla LP na podarjeni stvari. Zahteva zapis!
Poslovodstvo brez naročila:
kvazikontraktno razmerje, pri katerem je šlo za opravljanje tujega dejanskega ali pravnega posla, za katerega poslovodja ni imel nobene podlage v nekem pravnem razmerju (npr. mandat, varuštvo) ali zakonu.
Varuštvo za nedorasle:
kvazikontraktno razmerje, ki je nastalo med varuhom in varovancem na podlagi oporoke, zakona ali individualnega pravnega akta.
Naključna premoženjska skupnost,:
skupnost, ki ni nastala z družbeno pogodbo, temveč po naključju – tj. brez soglasja
Neupravičena obogatitev:
kadar je nekdo brez pravnega temelja pridobil nekaj na škodo drugega
Tatvina:
protipravna prilastitev tuje premične stvari, kasneje se razširi: utajitev tuje stvari, furtum usus, possessionis…Pavel: goljufiva polastitev stvari z namenom pridobiti korist, bodisi same stvari bodisi njene uporabe ali posesti
Dedno pravo:
skupek pravnih pravil in načel, ki urejajo pravni položaj zapuščine in njen prehod od zapustnika na njegove pravne naslednike
Dediščina:
premoženje, ki ga v okviru dedovanja pridobi dedič po zapustniku
Glavna vpr. dedovanja:
kaj je predmet dedovanja, kdo lahko postane dedič, kako dedič pridobi dediščino
Dedič:
heres, oseba, ki v okviru podedljivih pravic in obveznosti vstopi v zapustnikov pravni položaj
Oporoka:
enostranski obličen PP za primer smrti (mortis causa), s katerim lahko zapustnik postavi enega ali več dedičev
Materialna nujna dedna pravica:
pravica bližnjih oporočiteljevih sorodnikov do izpodbijanja oporoke, če se jih oporočitelj ni spomnil s primerno naklonitvijo
Volilo:
enostranska poslednjevoljna oporočiteljeva odredba, s katero je določeni osebi (volilojemniku) naklonil neko premoženjsko korist. Volilojemnik je bil zapustnikov singularni pravni naslednik.
Fideikomis:
sprva brezoblična oporočiteljeva prošnja, s katero je prosil dediča, legatarja ali fideikomisarja, da naj določeni osebi nakloni neko dajatev ali storitev. Postane iztožljiv z Avgustom
Pobotanje
Procesna možnost, ki jo ima toženec, da z uveljavljanje nasprotne terjatve zmanjša znesek ali količino, ki jo bo moral dati tožniku oz. na katero bo obsojen
Locatio conductio:
konsenzualni kontrakt oz. tip pogodbenega razmerja, pri katerem ena stranka drugi nekaj prepusti, druga pa to odplačno prevzame.
Solastnina
Ko je lastninska pravica nerazdeljene stvari razdeljena med vec upravicencev, le ena LP!!
