definicije Flashcards

1
Q

REPREZENTACIJA

A

je raba jezika za smiselno predstavitev sveta drugim ljudem. Je postopek v katerem pripadniki določene družbe uporabljajo jezik oz. kode, da ustvarijo pomen. Vključuje uporabo jezika, znakov in podob.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

MEDIACIJA

A

je uporaba medijev za komunikacijo oz. sporočanje pomena. Komunikacija preko medija, ki vpliva na posameznika.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

MEDIATIZACIJA

A

je makroproces katerega vpliv je viden na družbo kot celoto. Je pojav visoke modernosti, ko so mediji postali napol neodvisne medijske institucije in se integrirali na strukturne transformacije medijev v sodobni družbi in kulturi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

DUALNOST MEDIJEV

A

mediji so se vključili v delovanje drugih družbenih institucij, a hkrati so dobili status samostojne institucije.
mediji so del trga, vendar služijo tudi svojemu občinstvu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

HABITUS

A

je način razmišljanja in vedenja, ki ga ljudje razvijejo med odraščanjem. Ta način jih usmerja, ko se odločijo kako ravnati in kako razumeti stvari v družbi. Preko njega posameznik razvije življenjski slog, niz praks.
= sistem navad, ki vpliva na to, kako ljudej vidijo in se odzivajo na svet okoli sebe.
= skupek praks, ki vpliva na to kako se bomo odzvali na stvari v družbi + vpliva na naš življenjski stil.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

SOCIALNI/DRUŽBENI KARAKTER

A

koncept, ki opisuje lastnosti in vedenjske vzorce, ki so skupni večini članov skupine.
= oblikuje osnovne izkušnje in način življenja, ki si ga delijo člani skupine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

MEHKI INDIVIDUALIZEM

A

je koncept, ki nakazuje, da ljudje postajajo vedno bolj individualni, ampak hkrati pripadajo nekemu življenjskemu stilu, ki ga ponujajo mediji.
Mediji spodbujajo tvorbo šibkih vezi.
*mehki ne pomeni, da je posameznik manj integriran v družbo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

STANDARDIZACIJA

A

vsi produkti v industriji sledijo nekim standardom in se razlikujejo v majhnih stvared

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

PSEVDOINDIVIDUALNOST

A

ena unikatna stvar, ki je dodana, zato da ne zgleda standardno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

HOMOGENIZACIJA (negus)

A

podobnost vsebin + omogoča pasivno spremljanje vsebin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

SINERGIJA

A

želja kulturne industrije zdužit različne medijske sfere, da bi eno podjetje dominiralo nad drugimi. Tu gre za dejansko sodelovanje med različnimi deli podjetja = želi da medijske sfere sodelujejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

HORIZONTALNA INTEGRACIJA

A

eno podjetje kupi številna podjetja, ki vsa izdelujejo iste produkte, in tako dominira nad različnimi trgi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

VERTIKALNA INTEGRACIJA

A

eno podjetje kupi različna podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi stopnjami procesa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

KOMODIFIKACIJA EMOCIONALNEGA DELA

A

naši odzivi na socialnih omrežjih so pretvorjeni v dobiček
* komodifikacija pomeni poblagovljanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

NEOLIBERALIZEM

A

je gospodarsko-politična ideologija, ki temelji na predpostavki svobodnega posameznika (ki se mora vesti disciplinarno, skladno s trgom) in konkurenci na trgu. Glavni načeli neoliberalizma sta konkurenca in rivalstvo. Neoliberalni posameznik se mora samotematizirati, samooptimizirati, samoreprezentirati.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

NEGATIVNA SVOBODA

A

gre za ‘‘osvobojenost od nečesa’’ in ne za ‘‘svobodo za nekaj’’
+ človek velja za svobodnega, če je zaščitena njegova lastnina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KRUTI OPTIMIZEM

A

posamezniki se pogosto soočajo z nevarnimi delavnimi razmerami iin izkoriščanjem brez ustreznega plačila. Ljudje trdo delajo in sanjajo o boljšem življenju a v resnici je majhna možnost za uspeh

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

TV FORMATI

A

so strukturirani načini za proizvodnjo televizijskih oddaj, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in prilagoditi tržiščem. Omogočajo določeno mero kreative svobode znotraj predpisane strukture.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

REVOLUCIJA FORMATOV

A

nanaša se na pomembno preobrazbo v tv industriji. To preobrazbo je zaznamaovalo globalno širjenje in komercializacija tv formatov. Revolucija formatov je tv omogočila razvoj lastnega diskurza. Z uporabo posebnih formatov je tv ustvarila svoje metode pripovedovanja, razvila svoje žanre, povedala svoje zgodbe in ustvarila svoje junake.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

FACTUAL ENTERTAINMENT (DEJANSKA ZABVA) (CHALABY)

A

vrsta programa, ki združuje informativnost z zabavo in pripoveduje zgodbe v samostojnih epizodah z jasnim začetkom, sredino in koncem. Uporaba dokumentarnih spretnosti prinese dramatizacijo realnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

MEDIUM THEORY

A

temelji na tehnološkem determinizmu, ki tehnologijo vidi kot zelo močno in večinoma pozitivno silo za družbene spremembe.

22
Q

VROČI MEDIJI

A

zahtevajo majhno participacijo občinstva, saj en sam pomen razširijo v visoki ločljivosti in ponudijo bogato informacijsko vsebino. So hitro pozabljivi in se ponavadi obravnavajo kot zabava za enkratno uporabo.

23
Q

MRZLI MEDIJI

A

vsebujejo manj vizualnih podatkov in zahtevajo večjo čutno udeležbo občinstva, da jih razumejo. Imajo večjo kapaciteto za učenje, ker zahtevajo višjo raven koncentracije in aktivnega sodelovanja

24
Q

TEHNOLOŠKI DETERMINIZEM - WILLIAMS

A

tehnologija je rezultat naključnosti. Njene posledice so naključne, saj izhajajo neposredno iz same tehnologije. Če tv ne bi bila izumljena se določeni očitni družbeni in kulturni dogodki ne bi zgodili.

25
Q

SIMPTOMATSKA TEHNOLOGIJA

A

tv je tehnološko naključje, ampak njen pomen je v njenih uporabah, ki so domnevno simptomatske za določen red družbe.
Če tv ne bi bila izumljena bi bili vseeno manipulirani ali bi nas zabavali na intelektualno nezahteven način, vendar na nek drug način in mogoče ne tako učinkovito

26
Q

MOBILNA PRIVATIZACIJA

A

koncept, ki se navezuje na neomejeno družbeno mobilnost posameznika v moderni, ampak hkrati prenos tehnologije v njegov dom, kar omogoča uživanje v svetu in vstop v zunanji svet izven lokalnih meja iz udobja doma. Torej omogoča mobilno, a hkrati doma osredotočeno življenje.

27
Q

NOVI MEDIJI (SHAW)

A

so digitalni in interaktivni mediji, ki vključujejo št. tehnološke elemente kot so omrežja, računalniki, družbena omrežja ter mobilne aplikacije

28
Q

KODIRANJE

A

je proces, ko ustvarjalci medijskih vsebin vključujejo svoje poglede in vrednote in ideologije v svoje stvaritve

29
Q

DEKODIRANJE

A

je interpretacvija teh vsebin s strani občinstva na svoj način, odivsno od lastnih kontekstov, izkušenj in svetovnih nazorov

30
Q

AFFORDANCES

A

nanaša se na zmožnosti, ki jih tehnologija ponuja uporabnikom in vpliva oz. kako oblikuje interakcijo

31
Q

NAMIŠLJENE ZMOŽNOSTI

A

ideja, da so zmožnosti podvržene interpretaciji. Tehnologijo lahko uporabljano na različne načine odvisno od okoliščin, kar nasprotuje ideji da tehnologija vedno določa, kako jo uporabljamo

32
Q

ČUSTVENA ARHITEKTURA

A

je rezultat strukture, načrtovanja in organizacije. Namen je usmerjanje uporabnikovih čustev + določene interakcije se strukturno spodbujajo

33
Q

KOMODIFIKACIJA EMOCIONALNEGA DELA (WAHL JORGENSEN)

A

čustvena arhitektura do neke mere dopušča odprto komunikacijo, vendar načrtno spodbujajo deljenje pozitivnih čustev ter strukturno omejuje prostor za konflikt. Komodifikacija emocialnega dela temelji na samostojnem trudu uporabnikov kot na načrtovani strukturi s strani arhitektov družbenih omrežji. Čeprav uporabniki niso plačani za izražanje svojih čustyev, soustvarjajo medijsko vsebino na različnih področjih kulture in hkrati samoznamčijo samega sebe v javnosti.
= naši odzivi na socialnih omrežjih so pretvorjeni v dobiček

34
Q

MCDONALIZACIJA

A

koncept, ki se nanaša na široko razširjenost racionalnosti v sodobni družbi

35
Q

MEMES

A

je ponovna uporaba ali posnemanje idej, prepričanj ali informacij drugih, pogosto na posmehljiv, humoren ali žaljiv način, običajno v obliki fotografije, videa ali animacije.
Memetika omogoča spreminjanje in dodajanje lastnih elementov vsebini, kar omogoča posameznikom, da se samoprezentirajo.
Z ustvarjanjem lastne različice mema, avtor izraža svojo interpretacijo, kar lahko povzroči razpršitev in spremembo prvotnega pomena.

36
Q

DIGITALNI MEME

A

memi so infroamcijski elementi, ki združujejo vsebino, obliko in naravnanost ter so ustvarjeni za deljenje idej

37
Q

VIRALNOST

A

proces, kjer uporabniki ne spreminjajo vsebine in vanjo ne posegajo.
= je proces širjenja določenega predmeta na določen način
Viralnost se pojavi z množičnimi digitalnimi mediji, ki omogočajo hitro deljenje vsebin.
Viral je lahko katerikoli kulturni element, medtem ko je meme zbirka besedil.

38
Q

FOUNDER BASED MEME

A

eno glavno znano vsebino začnejo ljudje preoblikovat. Ta video/slika je najbolj pomembna, saj iz nje vse izhaja.

39
Q

EGALITARNI MEME

A

faza, ko so vsi meme enako vredni - torej obstaja veliko memov, vsi so enako pomembni in tu ne veš kateri je founder meme

40
Q

POLITIČNI MEME

A

spodbujajo politično participacijo in izražajo ideje o tem, kako bi moral svet izgledati. Državljanom omogočajo, da sodelujejo v javnih, kolektivnih dejanjih, hkrati pa ohranjajo individualnost.

41
Q

INTERNETNI MEME

A

je skupina digitalnih elementov s skupnimi značilnosti vsebine, oblike in stališča. Ustvarjeni so z zavestjo o drugih memih. Širijo se po internetu, posnemajo in preoblikujejo jih drugi uporabniki

42
Q

MEDIJSKI DOGODKI

A

so funkcija oblik, ki so jih mediji dali na voljo v različnih časovnih obdobjih. Obravnavani so kot sepcfifičen žanr na tv

43
Q

ŽIVOST

A

je specifičen element na tv, ki prekine vsakdanjuo rutino

44
Q

EVENTFULNESS

A

nanaša se na osrediščenje in odvijanje časa, definirano fokalizacijo in močno skupno sinhronizacijo

45
Q

EVENTNESS

A

nanaša se na decentrirano proazdeljeno odvijanje časa od spodaj navzgor v omrežnih medijih, necentričnost in nefokalizacijo perspektive

46
Q

NOVICE/POROČILA

A

so diskurz, ki omejuje pomen realnosti s konvenvcionalnimi in kodiranimi žanri ter uporabo vizualnih in lingvističnih podob.
= so faktične informacije, ki so potrebne za sodelovanje gledalcev v družbi

47
Q

STRATEGIJE OBVLADOVANJA REALNOSTI

A

so načini na katere poročila osmišljajo in nadzorujejo realnost s pomočjo semiotičnih osi ; paradigmatične (selekcija in kategorizacija) in sintagmatične (kombinacija in narativizacija)

48
Q

EKSNOMINACIJA

A

je proces, pri katerem se določene ideologije in vrednote prikazujejo kot nevtralne ali naravne in se ne izpostavljajo kot posebne ideološke pozicije.

Fiske opozarja, da dominantne ideologije pogosto delujejo ‘‘anonimno’’ - ne da bi bile prepoznane kot ideologije, kar jim omogoča, da se pojavijo kot samoumevne ali nevidne

(npr. patriarhalne vrednote se lahko predstavijo kot družinske, kar prekriva njihovo specifično ideološko osnovo in jih naredi sprejemljive za širšo javnost)

49
Q

INOKULACIJA

A

je proces, kjer se v poročilih vključijo manjši, nadzorovani odmerek nasprotujočih si idej ali kritik, da se občinstvo ‘‘imunizira’’ proti večjim ali resnejšim kritikam. S tem ko mediji rpiznajo manjše napake ali nasprotne argumente, ustvarijo vstis objektivnosti ali poštenosti, hkrati pa ohranijo dominantno ideologijo.

(npr. novice lahko omenijo blago kritiko politične odločitve, da bi se izognile večjim polemikam ali zmanjšale vpliv resnejših kritik na javno mnenje)

50
Q

ODGOVORNOSTNI INTERVJU

A

je vrsta intervjuja, pri kateri novinar poskuša izzvati sogovornika, da razkrija protislovja in predstavi alternativne poglede

51
Q

NEVTRALIZEM

A

je tehnika s katero novinarji v pogovor vnesejo alternativne poglede, brez da bi svoje mnenje izpostavljali in da bi ohranili nevtralno držo

52
Q

MORALNA PANIKA

A

je pretirana reakcija na deviantno/napačno ravnanje posameznikov ali skupine, ki bi potencialno lahko ogrožalo moralni red. Običajno jo oblikujejo mediji, ki si prizadevajo spremebe prakse ali zakonske spremembe. Moralne panike pritegnejo pozronost, ker se dotikajo človeških strahov in uporabljajo konkretne dogodke ali probleme za širše težave v družbi.
Moralne panike delujejo tudi kot potrditev moralnih mej v družbi.