ČUSTVA Flashcards
Kaj so čustva 2 definiciji
I. So procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe.
( doživljamo iz vzpostavljamo odnos do ljudi, situacij, dogodkov in sebe)Presojamo pomen dogodkov in vrednost za nas
II. So zapleteni procesi: subjektivno doživljanje čustva, povezano z ovrednotenjem okoliščin kot pomembnih, spremljajo telesne spremembe.
(to da smo čustveni, in da mislimo da je situacija pomembna vpliva na naše telo)
V katerih okoliščinah doživljamo čustva
v tistih za katere mislimo, da so subjektivno pomembne.
Karere sestavne elemente/ komponente vsebujejo čustva? (4) tudi opiši jih
BONUS: Ali je kognitivna ocena nujna za doživljanje čustva, ali lahko doživimo čustvo še pred njo
- subjektivno doživljanje čustev - omogoče razlikovanje čustev od drugih duševnih procesov “Katero čustvo doživljam, eno ali več?”
- kognitivna ocena- pripiše pomen in pomembnost situacije ( zelo hiter proces) “ zakaj je ta situacija zame pomembna”
- fiziološko vzburjenje- telesne spremembe, ki jih nemoremo kontrolirat ( srčni utrip, telensa temperatura…)
“kakšne spremembe se dogajajo v telesu?” - čustveni izrazi- spremembe vedenja predvsem mimika obraza, gibi, drža, glas. “kako izražam na ven čustvo “
B: Čustven odziv lahko hitrejši, od naše razlage situacije.
( odskočiš od tal, se preden se zavedas, da je aca na cesti v resnici palica)
Na katere tri načine lahko razdelimo čustva?
Kako glede na 1 način
Kako glede na 2 način
Kako glede na 3 način
Zanimivost:
čustva so iz moralno etičnega načina nevtralna.
Lahko jih čutimo kot negativna, a so dobra za preživetje
Na vrednostni vidik -pozitivna/ prijetna in negativna/neprijetna
intenzivnost (jakost) močna/ šibka
aktivnostni vidkik vzburjajoča/ pomirjajoča
Kaj je afekt, naštej 5
to je kratkotrajno, zelo močno čustvo, pri katerem imamo zmanjšan nadzor.
bes, panika, evforija, panika, groza
Kaj je razpoloženje, značilnosti, naštej 3
kaj tvorija razpoloženja
Dolgotrajna in šibka čustva
trajajo od nekja ur do nekaj dni,
razvijejo postopno,
zato ne vemo kaj je krivo za nastanek
nezadovoljstv, potrtost, tesnobnost
tvorija čustveno podlago našega doživljanja in vedenja. ( čustva podobna trenutnemu razpoloženju se hitreje pojavijo) npr. potrt človek se prej odzove z želostjo.
kdo in kako je eksperimentalno dokazal vpliv razplooženja na zaznavanje, pozornost in zapomnitev
G Bower. + in - razpoloženim udeležencem je dal brat zgodbo o dveh moških. - se jim je zdela zgodba da govori o žalostnem cloveku
Temeljna čustva (6)
značilnosti, kaksno vlogo inmajo
strah, jeza, veselje, gnus, presenečenje, žalost.
Prirojena,
zgodaj v posameznikovem razvoju,
UNIVERZALNA -niso odvisna od kulture,
IMajo prilagoditveno funkcijo. ščitijo predo okoljem.
Kompleksna ( sestavljena ) čustvana
nastej nakaj,
značilnosti
ljubezen, sovraštvo, krivda, ponos
pojavijo se kasneje in so bolj odvisna od druzbeno-kulturnih vplivov
Pri izražanju in prepoznavanju čustev sta predvsem pomembna dva vidika nebesednega sporazumevanja.
- način govora in glas- spreminja se visina glasnost in barva, hitrost in ritem.
- govorica telesa- mimika obraza, stik s pogledom, gibi in telena drza
ali so obrazni izrazi prirojeni, ali vpliva okolje
Obrazni izrazi so večinoma prirejeni, pomembno vlogo imaja kultura
Npr. Kje, kdaj, kako intenzivno bomo izrazali custva.
Čustvena zrelost (3) in jih opiši
- Ustreznost čustev okoliščinam. Ali je čustvo ustrezno glede na kulturna pravila čustvovanja v tej situaciji(ali so v skladu s kulturo)
, Ali je čustvo v tej situaciji funkcionalno( ko spodbudijo prilagoditveno vedenje) - a)Uravnavanje doživljanja in b)izražanja čustev.
a) čustva prepoznamo, jih razumemo, jih zmoremo predelati
b) custva znamo ustrezno izraziti z besedamim in vedenjem.
- Raznovrstnost ali komplekstnot čustvovanja.
zmozni smo doživljati in izrazati vsa custva, pozitivna in negativna, pa tudi tista socialno manj zazelena.
kdaj doživljamo strah
kdaj je strah ustrezen kdaj pa ne
ko mislimo, da je ogrozeno nekja za nas pomembnega
ustrezen: ko smo dejansko ogrozeni
neustrezen( nefunkcionalen):
-preveč intenziven glede na stopnjo ogrozenosti.
-neutemeljen: ko se pojavi v neogrozajocih situacijah
kdo se jezi
kdaj je jeza ustrezen odziv
tisti, ki hoce spremeniti svoje okoliscine v skladu s svojimi cilji.
na dogodke, ki jih ocenimo kot krivične in neustrezne. ali ovira pri doseganjnu ciljev.
Kdaj doživljamo veselje.
prilagoditvena funkcija:
ko se nam izpolni pomembna zelja, ko dosezemo zazeleni cilj.
prilagoditvena funkcija: da nas usmerja in motivira k situacijam s + custvi.
