Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

BIOLOGIJA > ČLOVEK- brez oke, vuhe pa oploditve > Flashcards

ČLOVEK- brez oke, vuhe pa oploditve Flashcards

1
Q

Vrste tkiv

A

krovno, vezivno, mišično, živčno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

značilnosti krovnega tkiva

A

nameščeno na površini ali v notranjosti
majhne celice, ena poleg druge
malo medceličnine, ki je nepropustna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

zakaj je medceličnina krovnega tkiva nepropustna

A

izsušitev telesa čim manjša
toksini težje pridejo noter

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Difuzija

A

iz višje koncentracije v nižjo
učinkovita na kratkih razdaljah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

zakaj je kapilara iz enega sloja krovnega tkiva?

A

da je difuzija uspešnejša ter se snovi lahko izmenjujejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

vezivno tkivo

A

kri, limfo, maščobno, hrustančno, kostno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

krvne celice

A

trombocit, eritrocit, levkocit

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

eritrocit

A

prenos kisika
jih je največ, kratka življenska doba
v rdečem kostnem mozgu
obarvani na račun hemoglobina
nimajo jedra

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

evolucija eritrocita

A

+večja površina
+več se jih lahko zloži v celico
- nima celičnega jedra

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

koliko terciarnih beljakovin je?

A

4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

koliko molekul lahko prenese en hemoglobin?

A

4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

levkociti

A

jih je dokaj malo ( povečanje levkocitov=infekcija)
nenormalno množenje= levkemija
skrbijo za našo obrambo
limfociti B - proizvajajo protitelesa; beljakovine nastajajo na ribosomih
limfociti T4= gostiteljske celice virusa Hiv
imajo jedro

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

trombociti

A

najmanjši
nastanejo iz ene velike megacite
sodelujejo pri strjevanju krvi
hemofiliki- kri se jim ne strjuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

hemofilija

A

preko spolnih celic, na kromosomu xy, recesivno, zbolijo moški

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

krvna plazma

A

prevladuje voda
prenos krvnega sladkorja, krvnih beljakovin, hormonov, ionov, monomer, sečnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

limfo

A

znotraj limfnih žil
monomeri maščob+ levkociti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

naloge maščobnega tkiva

A

sodeluje pri ohranjanju telesne temperature
založna energija
kopičenje vitaminov (A, D, E, K- topni v maščobah)
producira spolne hormone

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

primerjaj vezivno in maščobno tkivo

A

pri maščobnem je malo medceličnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

naloga hrustančnega tkiva

A

opora določenemu delu telesa ter elastičnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

zakaj hrustanec ni debel?

A

zaradi žil, ki so samo v pohrustančnici, v notranjosti jih ni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

zakaj je kost lahka?

A

zaradi zračnih prostorov, ki so napolnjeni s kostnim mozgom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

osnovna enota kosti

A

osteon

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kje so žile?

A

v pokostnici in Haversovem kanalu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

zakaj ima osteocita/ celica veliko izrastkov?

A

povečana površina plazmaleme=>uspešnejša difuzija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

zakaj koncentrična namestitev?

A

boljša difuzija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

zakaj je medceličnina trdna?

A

zaradi anorganskih ionov, Ca in Mg prevladujeta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

osteoporoza

A

primanjkovanje anorganskih snovi
opora vedno slabša

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

MIŠIČNO TKIVO

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

tipi mišičnega tkiva

A

gladko, prečno-progasto, srčno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

prečno progasto

A

centralni živčni sistem( pod našim nadzorom)
več jeder
zunaj telesa na skeletu
dolge celice=>mišično vlakno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

osnovna enota

A

sarkomera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

miozin

A

debelejša nitasta struktura

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

aktin

A

tanjša nitasta struktura
drsi mimo miozina=> krčenje mišic

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

skrčena sarkomera

A

temnina do temnine
svetline skoraj ni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kaj potrebujemo za krčenje mišic?

A

ATP
Ca in Mg ione => ko primanjkujejo nastanejo mišični krči

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

gladko mišično tkivo

A

avtonomni živčni sistem
celica je vretenasta, enojedrna
poveča se širina
v notranjosti telesa( stena želodca, sapnika, požiralnika, jajcevoda, sečevoda)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

srčno mišično tkivo

A

dolge celice, pogosto na koncu razcepljene=>povečana površina plazmaleme
eno jedro
pri krčenju se skrajša
avtonomni živčni sistem
največ porabi ATP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

ŽIVČNO TKIVO

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Glia celice

A

celice pomočnice
pomagajo preživeti živčnim celicam
varuje živčne celice
več jih je hitrejše je prevajanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

katere živali morajo imeti veliko glia celic

A

plenilci in plen, saj so to hitre živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

tipi živčnih celic

A

čutilna, vmesna, gibalna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

ćutilna živčna celica

A

z dendritskim delom sprejme dražljaj
kratki čutilni izrastki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

vmesna živčna celica

A

med čutilno in gibalno
centralni živčni sistem( možgani, hrbtenjača)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

gibalna živčna celica

A

soma/telo->akson->živčni končici

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

dendriti

A

sprejemajo dražljaj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

akson

A

dolgi živčni izrastek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

živčni končici

A

dražljaj prevedejo do mišic

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

DIHALAAAAAAAA

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

če so organizmi dovolj majhni…

A

se snovi lahko izmenjujejo preko difuzije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Dihalna površina mora biti

A

vlažna =>dihalni plini se bolj topijo=>uspešnejša difuzija
bogato prekrvavljena
tanka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

kaj je medij?

A

to kar živi organizem obdaja: zrak, voda, prst

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kje imajo dihala kopenski organizmi

A

znotraj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kje imajo dihala vodni organizmi

A

zunaj, ker ni nevarnosti izsušitve ter tudi zato, ker je v mediju malo kisika ga zato potem čim bolje izkoristijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

tipi dihal

A

pljuča,
traheje, zračnice, vzdušnice
škrge

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

tipi sistemov

A

protitočni in istotočni sistem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

protitočni sistem

A

večjji izkubiček
bolj dodelan
uspešnejša difuzija
ptiči in ribe
lahko se izkorišča pri termoregulaciji
difuzija kisika: poteka iz medija v kri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

istotočni sistem

A

difuzija na začetku zelo visoka nato pa pada ter pride do izotoničnosti
človek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

dihalni gibi

A

dihalnemu sistemu pomagajo da je bolj učinkovit

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

žuželke

A

migajo z zadkom(dihalni gib) => več kisika
hitinjača= nepropustna za dihalne pline
odprtinice/ dihalnice: prehod dihalnih plinov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

ribe

A

škržni poklopec(dihalni gibi- se odpira in zapira) , če ga ni se telo mora premikati na sveži medij, kjer je več kisika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

PLJUČA

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

zakaj so v notranjosti?

A

da se ne izsušijo
zaradi večje koncentracije kisika v zraku ni potrebno, da so ob mediju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

levo pljučno krilo

A

manjše zaradi srca
2 režnja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

desno pljučno krilo

A

3 režnji
reberna mrena, prevralni prostor, pljučna mrena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

zakaj so pljuča razdeljena na več režnjev?

A

če se pojavi okužba, da se ne širi naprej

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

zakaj pljuča plavajo na vodi?

A

zaradi pljučnih mešičkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

brazgotinjenje pljučnih mešičkov

A

pri kadilcih
slabša difuzija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

sesedena pljuča

A

v prevralni prostor vdre kisik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

Dihala rib

A

škrge na zunanjem delu
ne dihajo s kožo zaradi lusk
sluz: boljše gibanje, zaščita pred patogeni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

dihala dvoživk

A

s kožo
odrasla žaba: pljuča, paglavec: škrge

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

plazilci

A

pljuča
zaradi lusk s kožo ne morejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

sesalci

A

mehurčkasta pljuča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

ptiči

A

pluča in zračne vreče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

zračne vreče

A

pomagajo pri dihanju
več jih je bolje ptič leti
masa je zreducirana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

OOOO A ŠE VZTRAJAŠ? ME VESELI… SLEDIJO OBTOČILAAA…UŽIVAAAJJJ!!!!!

A

😭😭😭😭🥺🥺🥺🥺😢😢😃😃😃😁😁🥺😭😭😭😭😭😭😭😭😭

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

naloge obtočil

A

transport kisika in glukoze
absorbcija kalcija
prenos anorganskih ionov
proizvajanje protiteles
prehajanje mikroorganizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

kdo vse pomaga pri strjevanju krvi?

A

trombociti
Ca ioni
K vitamin
ATP

78
Q

Žile

A

vene, arterije kapilare

79
Q

Arterije

A

izhajajo iz srca
oksigenirana kri, v pljučih: deoksigenirana
visok krvni tlak
veliko mišičnega tkiva
debela mišična stena=>mora biti elastična, saj kri lahko potuje v vse dele
majhen lumen

80
Q

holesterol

A

koristnega proizvajajo jetra
na nekoristnega se naloži Ca ko so žile zadelane do 70% pride do kapi=>arterioskleroza

81
Q

Vene

A

kri prihaja v srce
deoksigenirana kri, v pljučih oksigenirana kri
tanjša mišična stena, večji lumen
nizek krvni tlak

82
Q

venske zaklopke

A

poskrbijo da kri ne odteka v spodnje okončine

83
Q

venam pri transportu pomagajo…

A

zaklopke
gibanje
kompresijske nogavice

84
Q

kapilare

A

srednji krvni tlak
poznamo arterijske in venske
en sloj=>uspešnejša difuzija

85
Q

tromboza

A

strdki
K vitamin pospeši strjevanje krvi

86
Q

pljučna embolija

A

strdek odleti v pljuča

87
Q

Krvni obtok

A

zaprt/sklenjen in odprt/nesklenjen

88
Q

zaprt krvni obtok

A

kri znotraj stene žil razen ko pride do celic
visok krvni tlak
človek

89
Q

odprt krvni obtok

A

nekaj časa v žili, nato gre v odprti del telesa, eritrociti potujejo ter grejo v telesno votlino z difuzijo
živali so počasne
nizek krvni tlak

90
Q

SRCE

A

levi atrij
desni atrij
levi ventrikel
desni ventrikel

91
Q

zakaj 4 delno srce?

A

zaradi stalne telesne temperature=> velika poraba ATP

92
Q

srčni pretin

A

loči en tip krvi od drugega

93
Q

luknja v srcu

A

pri novorojenčku
pride do mešanja krvi
zadelajo jo ko je srce dovolj veliko

94
Q

dvojni krvni obtok

A

telesni in pljučni

95
Q

cilj telesnega krvnega obtoka

A

oskrba telesnih celic

96
Q

začetek in konec tel. kr. obtoka

A

začetek: levi ventrikel
konec: desni atrij

97
Q

arterijska kapilara

A

krvni/ hidrostatski tlak
kisik in glukoza gresta ven

98
Q

venska kapilara

A

osmotski tlak
CO2 in toksini grejo noter z difuzijo, pasivni transport

99
Q

PREBAVILAAAAAAAAAAAAAAA

A
100
Q

tipi prebavil

A

vrečasta in cevasta

101
Q

vrečasto prebavilo

A

ena odprtina
spužve
slabost: ta del še ni specializiran

102
Q

cevasto prebavilo

A

dve odprtini: ustna in analna
cev se specializira=> boljša uspešnost

103
Q

rastlinojedci

A

najdaljša cev
ne preživijo brez simbioze
kopitarji

104
Q

mesojedci

A

najkrajša cev
zveri

105
Q

vsejedci

A

srednja dolžina cevi
človek

106
Q

katera žival nima prebavil?

A

trakulja, prehranjuje se skozi celo površino, živi v tankem črevesju kjer so monomeri že na razpolago

107
Q

pomen hranil

A

zagotovimo energijsko vrednost
vir esencialnih snovi
celična sinteza beljakovin

108
Q

makromulekole

A

beljakovine( meso); ogljikovi hidrati(kruh), maščoba(orehi); nukleinske kislien

109
Q

monomera beljakovin

A

aminokisline, gre v kri

110
Q

monomera ogljikovih hidratov

A

glukoza, gre v kri

111
Q

monomera maščob

A

glicerol + 3VMK, gre v limfo

112
Q

največja površina

A

tanko črevo=>absorbcija

113
Q

najbolj mišično

A

želodec=> mehanska prebava

114
Q

ustna votlina

A

jezik
zobje
žleze slinavke

115
Q

zakaj mora biti jezik vlažen?

A

molekule se topijo v slini zato jih lahko okušamo

116
Q

naloga jezika

A

obračanje in potiskanje hrane

117
Q

3 žleze slinavke

A

podčeljustnica
priušesna
pojezična

producirajo slino

118
Q

slina

A

prevladuje voda=>hidroliza organskih molekul
antibakterijske snovi=> preprečuje da se mikroorganizmi razmnožijo
encimi( amillaza) =>razgradnja škroba do disaharida maltoza

119
Q

več sline je…

A

več je kemične razgradnje

120
Q

požiralnik

A

povezuje ustno votlino in želodec
gladko mišično tkivo

121
Q

sluznica požiralnika

A

krovni tkivo
ni prilagojena na spremembo pH=>zgaga, refluks=>razjede

122
Q

Želodec

A

debelejša mišična stena=» mehanska prebava
stena želodca=> gladko mišično tkivo=> gnete hrano

123
Q

naloga želodca

A

mehanska in kemična prebava
antibakceridna funkcija( patogene mikro. poskuša uničiti)=> opravlja jo s HCl

124
Q

HCl

A

uniči patogene
neaktivno obliko encima pepsinogen pretvori v pepsin

125
Q

naloga pepsina

A

kemična razgradnja beljakovin

126
Q

gastrin

A

hormon
izloči se v lumen želodca
povzroči več HCl

127
Q

bolj kisel pH

A

večja aktivnost pepsina

128
Q

slepič

A

ostanek srednjega črevesja

129
Q

začetni del tankega črevesja

A

dvanajstnik

130
Q

dvanajstnik

A

dokončna kemična razgradnja organskih molekul

131
Q

večja površina…

A

boljša absorbcija

132
Q

mikrovili

A

dodatno povečana površina membrane

133
Q

kje je najvišja koncentracija monomerov?

A

v dojeterni veni, v jetrni veni se pretvorijo v glikogen=> iščemo ga v citosolu

134
Q

kompartmenti

A

dodatne membrane v evciti( mikrovili)

135
Q

funkcija slepiča

A

obramba

136
Q

debelo črevo

A

večji lumen
ogromno mikroorganizmov=> dobijo živ. prostor

137
Q

naloge debelega črevesja

A

oblikovanje fecesa, ki se s peristaltiko pomika proti riti
nastajanje vitaminov
absorbcija vode

138
Q

kdaj bo peristaltika uspešnejša?

A

z gibanjem
hrana bogata z vlakninami

139
Q

kje nastane žolč?

A

v jetrih

140
Q

naloga žolča

A

maščobne makromolekule razbije na manjše=> disperzija maščob(povečana površina substrata)=> kemična prebava v dvanajstniku poteka lažje
kislo vsebino iz želodca nevtralizira

141
Q

IZLOČALAAAA/ SEČILAAAAAA

A
142
Q

cilj izločal

A

izločiti toksine iz telesa

143
Q

ledvice

A

homeostaza vode
vzdrževanje ustreznega pH

144
Q

sistemi ki pomagajo pri izločanju?

A

koža
debelo črevo
dihala

145
Q

amoniak

A

vodni vretenčarji
ribe razen hrustančnice

146
Q

sečnina

A

dva dušika
kopenski organizmi, ki ne živijo na sušnih razmerah

147
Q

sečna kislina

A

porabi največ ATP
štirje dušiki
trdno ag. stanje
kopenski organizmi, ki živijo v sušnih razmerah
ptice,plazilci, žuželke

148
Q

tipi izločal

A

ledvice, cevasta izočala( protonefridiji, metanefridiji, malphigijeve cevke)

149
Q

protonefridiji

A

vrtinčarji

150
Q

metanefridiji

A

deževnik

151
Q

za kaj je idealen nevtralni pH?

A

za razmnoževanje mikroorganizmov

152
Q

HOMEOSTAZAAAAA

A
153
Q

kaj je homeostaza?

A

ravnovesje v organizmih

154
Q

kdo ureja homeostazo?

A

signalne celice( izločajo signalne molekule)

155
Q

tarčna celica

A

ima receptorje v celični membrani( velike molekule-beljakovine , inzulin) ali v notranjosti( majhne molekule)

156
Q

receptorji

A

pomagajo signalni molekuli najti svojo tarčno celicp

157
Q

negativna povratna zanka

A

koncentracija narašča, doseže ravnovesje, nato deluje zaviralno

158
Q

pozitivna povratna zanka

A

koncentracija se povečuje, če pride do povratne zveze je to encim
ni zaviranja
krvavenje
dojitev
porod

159
Q

endokrine žleze

A

notranje izločanje
izločanje hormonov v kri

160
Q

eksokrine žleze

A

zunanje izločanje, izločajo kamorkoli le v kri NE
prebavne žleze, znojnica, lojnica

161
Q

hipotalamus

A

del medmmožganov
nadzira hipofizo

162
Q

ACTH hormon, tarčno tkivo

A

nadledvičnica

163
Q

TSH

A

stimulira ščitnico

164
Q

FSH+LH

A

delujeta na spolne žleze

165
Q

prolaktin

A

tarčno tkivo: mlečne žleze

166
Q

ADH hormon

A

neurohipofiza
deluje na ledvice=>povzroči da se absorbira več vode

167
Q

oksitocin

A

umetni popadki
deluje na steno maternice
vpliva na iztekanje mleka

168
Q

hormona ki ju izloča ščitnica

A

tiroksin in kalcitonin

169
Q

tiroksin

A

pospešuje celično presnovo

170
Q

kalcitonin

A

znižuje raven Ca in Mg v krvni plazmi, prebitek pošlje v kosti

171
Q

obščitnični hormon

A

deluje nasproti kalcitoninu

172
Q

trebušna slinavka

A

izloča inzulin in glukagon

173
Q

glukagon

A

zvišuje krvni sladkor

174
Q

inzulin

A

znižuje krvni sladkor
pospeši sintezo glikogena

175
Q

adrenalin

A

pospeši presnovo

176
Q

noradrenalin

A

izrojen
situacije povezane z agresijo

177
Q

spolne žleze

A

jajčniki in moda

178
Q

moda

A

izven trebušne slinavke, ker rabijo nižjo temperaturo, da ne poteka denaturacija moških gamet

179
Q

naloga mod

A

izločanje spolnih hormonov
zorjenje semenčeca

180
Q

naloga jajčnikov

A

izločanje spolnih hormonov
pospešuje zorjenje jajčeca
progesteron

181
Q

mejoza

A

rekombinacija genov

182
Q

deli možagnov

A

mali možgani, veliki možgani, medmožgani, podaljšana hrbtenjača

183
Q

podaljšana hrbtenjača

A

center dihanja, preprostih refleksov

184
Q

mali možgani

A

center za ravnotežje
zunaj sivina, znotraj belina

185
Q

medmožgani

A

center za telesnotemperaturo, pitje, lakoto, bruhanje

186
Q

veliki možgani

A

center govora, hoje, čustev, sluha, vida

187
Q

receptorske celice glede na tip dražljaja

A

fotoreceptorji, kemoreceptorji, termoreceptorji, mehano receptorji

188
Q

receptorske celice glede na zgradbo

A

primarne: v osnovi živčne celice, dolgi aksoni
sekundarne: nastanejo iz kožnih celic, kratki aksoni

189
Q

sestava kože

A

povrhnjica
usnjica
podkožje

190
Q

povrhnjica

A

poroženeli= mrtvi del
zarodna plast= živi del
v spodnjem delu = matične celice
nima žil
večslojno tkivo=>boljša zaščita
matične celice dobijo difuzijo iz najbljižjih žil

191
Q

melanocite

A

producirajo melanin= kožni pigment
porjaveli nismo celi čas ker se koža lušči

192
Q

usnjica

A

najdebelejši del
žile kapilare: oskrba, termoregulacija
tri žleze: lojnica, znojnica, mlečne žleze

BIOLOGIJA (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions