Chapter 1: Razmišljati kot ekonomist

Question 1

KAJ JE EKONOMIJA?

Answer 1

EKONOMIJA raziskuje, kako ljudje in družba zaposlujejo redke resurse, ki imajo alternativno uporabo, s cijljem proizvajati različne dobrine in jih razdeliti med sedanjo in bodočo potrošnjo ter med posameznike in družbene skupine.
 preučuje, kako ljudje in družba rešuje ekonomske probleme (ljudje in družba imajo na voljo omejena sredstva za zadovoljitev potreb, zato morajo izbirati med alternativnimi oblikami uporabe sredstev) => ta opredelitev je preširoka
 ekonomska znanost je zožila ekonomski problem na tisto področje človeške dejavnosti, ki se nanaša na materialne dobrine
 načelo izbire za materialno sfero človeških dejavnikov, je ekonomski problem v tem, da imajo ljudje in društva omejena materialna sredstva, s katerim naj bi zadostili svojim neomejenim željam
 ker imajo ljudje in družba omejena sredstva je treba z njimi gospodariti

EKONOMIJA je znanost, ki preučuje, kako posamezniki in družba razdeljujejo omejene dobrine med alternativne oblike potrošnje.

Question 2

KAJ JE GOSPODARJENJE?

Answer 2

GOSPODARJENJE – oz. ekonomiziranje je zavestna dejavnost, ki se nanaša na odločanje, kako uporabiti dana, omejena materialna sredstva in kako jih razporediti na različne oblike uporabe zaradi čim popolnejšega kritja potreb.
 izvira iz grške besede oikos in označuje »človeka, ki upravlja gospodinjstvo«
 pojem ekonomskega vključuje, da mora družba kot celota oz. gospodinjstva in podjetja kot mikroekonomske enote z omejenimi materialnimi sredstvi ravnati tako, da z danimi sredstvi dosežejo MAX dobiček ali da dani učinek dosežejo z MIN sredstvi (načelo gospodarjenja; z MIN sredstvi ni mogoče doseči MAX učinek)
 končni učinek gospodarjenja je zadovoljitev človeških potreb
 potrebe zadovoljujemo z dobrinami. Dobrine so koristne stvari ali storitve, ki lahko zadovoljijo človeške potrebe. Ker ni toliko dobrin, kolikor je potreb, se pojem gospodarjenja nanaša na gospodarjenje z dobrinami
 redkost dobrin pomeni, da ima družba omejene vire in tako ne more proizvesti neomejenega števila dobrin

Question 3

EKONOMSKI PROBLEM IN DOBRINE

Answer 3

Razmerje med dobrinami in potrebami. O redkosti dobrin ne odloča njihova absolutna velikost, ampak njihova relativna velikost => količina dobrin v razmerju do količine potreb.

2 vrsti dobrin :
1. PROSTE DOBRINE
(jih je več ali pa toliko, kot jih potrebujemo; nekatere so bistvene za zadovoljevanje naših potreb, npr. zrak, sončna svetloba in toplota ; tu ni problema izbire med alternativnimi oblikami uporabe : vse potrebe lahko do konca zadovoljimo)
=> NEEKONOMSKE DOBRINE
2. REDKE = RELATIVNO REDKE DOBRINE
(jih je manj, kot jih potrebujemo, zato je treba z njimi gospodariti, ekonomizirati, ravnati vačno) => EKONOMSKE DOBRINE

EKONOMSKE DOBRINE so dobrine, pri katerih ni obseg povpraševanja pri ceni nič večji od njihove razpoložljive ponudbe.

Question 4

NA KRATKO OPIŠI NAFTNI ŠOK ni nujno

Answer 4

 od začetka 20. stol. do leta 1973 se je poraba nafte povečala. Gospodarstvo je temeljilo na predpostavki poceni in neomejene količine nafte
 sprememba 1973-1974 (naftni proizvajalci se združijo v OPEC) ta se je leta 1973 odločila dvigniti ceno nafte, izhajala je iz ugotovitve, da se s tem nakup nafte ne bo bistveno zmanjšal, saj so odvisni od nje, SUBSTITUTOV zanjo ni
 1973-1974 in 1978-1980 => cenovna šoka OPEC (cena zelo dvignila)
Posledice dviga cene nafte:
Podjetja so z nafto začela varčevati, preusmerila so se k proizvodom, za aktere je bila potrebna manjša poraba anfte. Proizvajalci kemičnih proizvodov so začeli razvijati umetne substitute za nafto. Letaski prevozniki – nove letalske poti. Proizvodnja elektrike se je vrnila v termoelektrarne. Višje cene nafte so vplivale na znižanje porabe nafte.
 proizvodov v katerih je bila poraba nafte neizogibna so potrošniki kupovali manj. Gospodinjstva so se preusmerila na kurjavo na trda goriva. Kupovala so avtomobile z manjšo porabo bencina (povpraševanje po teh avtomobilih se je povečalo, so se podražili, proizvajalci so dobili znamenje, da povečajo proizvodnjo manjših avtomobilov)
 leta 1986 se cena nafte bistveno zmanjša. Do konca 20. stol. so bile razmere na naftnem trgu razmeroma ugodne
 z razvojem nekaterih držav in zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu na začetku 21. stol. se je cena nafte spet močno dvignila (2008 rekord, nad 100$ za sodček)

Question 5

SPREJEMANJE EKONOMSKIH REŠITEV

Answer 5

 sprejemamo jih vsi : posamezniki, družina, država…
 omejenost dobrin zahteva izbiro med alternativami
 družba se kot celota srečuje z različnimi vrstami izbire. Odločanje ponazorimo z izbiro med maslom in topovi, simbolizira delitev omejenih sredstev za civilne in vojaške potrebe (proračunska izbira med naložbami za izobraževanje in za financiranje drugih potreb)

Question 6

ALTERNATIVNA IZBIRA POSAMEZNIKA/OPORTUNITETNI STROŠKI IN ATATIČNA OPREDELITEV EKONOMSKEGA PROBLEMA

Answer 6

Alternativna izbira posameznika in oportunitetni stroški. Statično obravnavanje ekonomskega problema
N = omejena količina dobrin
n = posamezniki, ki sestavljajo to družbo
delež vsakega posameznika N/n
 če bi omejeno količino dobrin razdelili tako, da bi vsak posameznik dobil enako količino dobrin; vendar sodobne družbe menijo, da taka delitev ne spodbuja ljudi
 namesto neposredne, enakomerne razdelitve dobrin so raje sprejeli načelo, naj se delitev izvede z denarjem in cenami dobrin. Količino dobrin, ki jih dobi vsak posameznik pri danih cenah dobrin, pravzaprav določa količina denarja, s katero razpolaga ekonomski osebek
 problem potrošnika je, kako razdeliti omejeno količino denarja glede na potrebe, ki jih ne more nikoli do kraja zadovoljiti (potrebe = želje => so neomejene)

OCx=Px/Py

Question 7

KAJ JE ZNAČILNO ZA KRIVULJO ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI?

Answer 7

 alternativno izbiro posameznika prikazuje lestvica alternativnih možnosti potrošnje
 krivulja alternativnih možnosti potrošnje je PADAJOČA premica
 primer lahko ponazorimo z diagramom, v katerem na ordinati => količina oblek, na abscisi => količina hrane
 vsaka točka na krivulji alternativnih možnosti potrošnje pokaže kombinacijo obeh dobrin, ki je objektivno možna pri dani količini denarja in cenah obeh dobrin
 lastnost krivulje, da pada z L=>D pokaže, da mora potrošnik kupiti manj hrane, če kupi več obleke in nasprotno

Question 8

OPORTUNITETNI STROŠKI DOBRINE/PREMICA CENE

Answer 8

so količina druge dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedati, če želi kupiti enoto prve dobrine.
 lastnost krivulje, da je premica, pomeni, da vsaka enota določene dobrine ne glede na to ali je 1, 2, 3 itd., stane enako. Ceni obeh dobrin sta namreč dani in se ne spreminjata s količino nakupov.
Premico alternativnih možnosti potrošnje imenujemo tudi PREMICA CENE.
 nagib premice alternativnih možnosti potrošnje pokaže razmerje med cenama obeh vrst dobrin => premica cene
 če se poveča količina denarja, s akterim posameznik razpolaga ob nespremenjenih cena, se krivulja možne potrošnje premakne D navzgor ob nespremenjenem nagibu. Če se količina denarja zmanjša, se krivulja premakne L navzdol
 s spreminjanjem posameznih prametrov (dohodek, P dobrin) je mogoče predstvaiti različne primere v katerih se lahko znajde potrošnik
 nenehno mora sprejemati odločitve, ki izražajo temeljno pravilo ek. Izbire : če želi imeti več dobrine A, se mora temu ustrezno odpovedati določeni količini dobrine B
 uporaba orodij ek. Analize => + ekonomija (dejanja potrošnika)
 v statični obliki => ekonomska statika (premica alternativnih možnosti potrošnje)
 mikroekonomski pristop in mikroekonomska problematika (obravnava posameznika in njegovo obnašanje)

Question 9

PROBLEM ALTERNATIVNE IZBIRE DRUŽBE IN DINAMIČNA OPREDELITEV EKONOMSKEGA PROBLEMA

Answer 9

 v denarnem gospodarstvu je temeljni ekonomski problem posameznika njegov omejeni dohodek, bi družba ta problem hitro rešila s čezmernim tiskanjem denarja. Toda tako ne bi odpravila relativne redkosti dobrin.
 pravi način, ki odpravlja relativno redkost dobrin, je povečanje količine dobrin
 proizvodnja zmanjšuje relativno redkost dobrin
 nov problem => proizvajati ni mogoče toliko, da bi lahko popolnoma zadovoljili človeške potrebe. Proizvodnja ima svoje meje => postavlja jih razpoložljiva količina proizvodnih dejavnikov, pri čemer s proizvodnimi dejavniki (inputi) razumemo vse tisto, kar je potrebno za proizvodnjo materialnih dobrin (outputov)
 glede na njihovo vlogo v procesu gospodarjenja jih združujemo v 2 veliki skupini:
• delo in proizvodna sredstva
 proizvodnje ni brez dela. Delo je človeška dejavnost s katero človek uravnava, kontrolira in usmerja menjavo med seboj in naravo
 nosilec dela je delovna sila (fizične in duševne sposobnosti, s katerimi razpolaga človek in jih spravlja v gibanje, ko proizvaja dobrine)

Question 10

KAJ JE DELO? KAJ SO OSTALI PROIZVODNI DEJAVNIKI?

Answer 10

1. je zavestna dejavnost, ki teži k uresničitvi vnaprej postavljenega cilja (proizvoda)
2. človek v tem delovnem procesu ustvarja tudi delovno orodje, s katerim želi povečati količino proizvodov
   Druga skupina proizvodnih dejavnikov = proizvodna sredstva :
   (materialna sredstva proizvajalnega procesa)
   • predmeti dela in delovna sredstva
    predmeti dela => so stvari na katere človek deluje, jih spreminja in prilagaja svojim potrebam, so dani od narave ali pa so surovine, torej sami proizvodi dela
    delovna sredstva => so stvari, ki jih človek postavi med sebe in predmete dela ter uporabi za prevodnike dejavnikov na te predmete (orodja, zemlja, stavbe, ceste…)

Proizvodne dejavnike delimo tudi na dejavnike, ki so povezani z zemljo, delom ali pa so že sami rezultat prejšnjih delovnih procesov.
Tretji dejavnik => proizvedena proizvodna sredstva, ki nastopajo v sodobnih družbah kot kapital.
Glede na omejenost proizvodnih dejavnikov se mora vsaka družba nenehno odločati med alternativnimi odločitvami.
1. Kaj in koliko proizvajati? Odločajo kupci
2. Kako naj se dobrina proizvaja? Odloča konkurenca
3. Za koga naj se proizvaja? Na trgu proizvodnih dejavnikov

Question 11

TRANSAKCIJSKA KRIVULJA, ZNAČILNOSTI

Answer 11

 družbeno izbiro med alternativnimi možnostmi proizvodnje prikazuje transformacijska krivulja (proizvodni dejavniki so polno zaposleni)
 ko je na transformacijski krivulji pravimo, da je gospodarstvo učinkovito (=da v gospodarstvu ni izgub pri uporabi proizvodnih dejavnikov)
 transformacijska krivulja poteka od L => D navzdol, padanje krivulje kaže, da gre pri polni zaposlenosti lahko le za zamenjavo 1 proizvoda z drugim, da je treba vedno zmanjšati proizvodnjo enega proizvoda, če želimo povečati proizvodnjo drugega
 transformacijska krivulja ima konkavno obliko, ker alternativni (oportunitetni) stroški proizvodnje naraščajo (da se je treba odpovedati čedalje večji količini enega proizvoda, če želimo povečati proizvodnjo drugega)
 vzrok za naraščanje => primernost in uspešnost proizvodnih dejavnikov v proizvodnji ene dobrine, manj pa v proizvodnji druge
 transformacijsko krivuljo uporabljamo pri analizi problema ekonomskega razvoja, problema izbire med javnimi in zasebnimi dobrinami, problema tehnoloških inovacij

Question 12

EKONOMIJA PREUČUJE DRUŽBENE POJAVE

Answer 12

 v ekonomiji običajno predpostavljamo, da se ljudje obnašajo racionalno (=obnašanje je premišljeno delovanje, ki ne upošteva čustev)
 racionalno obnašanje ima vsaj 2 pomena :
• kot metoda delovanja je premišljeno delovanje, ki ne upošteva čustev, navad in predsodkov
• razumemo pa tudi kot tako delovanje, ki pelje k uresničitvi zastavljenih ciljev in praviloma temelji na sebičnih nagibih ljudi
 ekonomijo zanima doseganje tistih ciljev, ki se nanašajo na uresničevanje preferenc (želja, okusov) ljudi. Pri tem običajno domnevajo, da so preference ljudi stabilne in se redko spreminjajo
 če se npr. povečajo davki na avtomobile, se po mnenju ekonomskih preferenc (želje) potrošnikov po avtomobilih ne zmanjšajo (avta si bo še naprej želel), ekonomijo zanima ali si ga bo zaradi povečane cene lahko privoščil ali ne
 kritiki :
1. človek se po naravi ne obnaša vedno racionalno, včasih sprejema tudi neracionalne odločitve
2. sebični nagibi posameznikov same po sebi (človek se ne obnaša samo ali pa celo pretežno racionalno zaradi sebičnih nagibov, njegovo delovanje naj bi usmerjali tudi drugi nagibi, ki bi utegnili celo prevladati nad sebičnimi)

Question 13

VLOGA EKONOMSKE ZNANOSTI PRI REŠEVANJU EKONOMSKEGA PROBLEMA

Answer 13

Ekonomska znanost preučuje delovanje ekonomskih zakonitosti.
 spoznavanje ekonomskih zakonitosti => z nadzorovanim eksperimentom, a to zelo težko, zato se opirajo na dogodke iz preteklosti
Osnovna metoda ekonomskega preučevanja je metoda abstrakcije.
METODA ABSTRAKCIJE pomeni, da raziskovalec odmisli podrobnosti in se osredotoči le na raziskovanje pomembnih dejstev, drugih dejstev pa, ki jih ima za nebistvena, vsaj začasno ne upošteva.
 problem => subjektivnost pri izbiri stopnje abstrakcije

Question 14

METODOLOGIJA EKONOMSKE ZNANOSTI IN EKONOMSKA TEORIJA

Answer 14

Ekonomska znanost preučuje dejansko dogajanje v gospodarstvu (pozitivna plat) in daje vrednostne sodbe o tem, kako naj bi gospodarstvo delovalo (normativna plat).
Ekonomska znanost uporablja INDUKTIVNO (sklepa glede dogodkov iz preteklosti, kako bo…) in DEDUKTIVNO (najprej razvije splošno misel, s katero nato pojasnjuje obnašanje ekonomski osebkov – pogosta v ekonomski zannosti) raziskovalno strategijo.
Dobro poznavanje ekonomske teorije je izhodiščna točka ekonomskega preučevanja.

Ekonomska teorija je :
 množica definicij, ki pomagajo opredeliti ekonomske spremenljivke
 množica predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je teorijo možno uporabiti
 hipoteza(e) o relacijah med spremenljivkami
 napoved(i), ki jih je mogoče izpeljati iz postavljenih hipotez in jih preizkusiti z empiričnimi podatki
 nekateri ekonomisti razlikujejo med ekonomskim modelom in ekonomsko teorijo

Question 15

NATURALNO IN BLAGOVNO GOSPODARSTVO

Answer 15

 zakon sorazmerne delitve družbenega sklada proizvajalnih dejavnikov (zakon proporcionalnosti), ki je splošen zakon vsake družbene proizvodnje

V NATURALNI proizvodnji, to je proizvodnja uporabnih vrednosti za neposredno potrošnjo, bodisi samega proizvajalca ali drugih članov družbene skupnosti, poteka usklajevanje med družbeno proizvodnjo in družbenimi potrebami z mehanizmom totalnega planiranja.
 na sodobni stopnji družbenega razvoja mehanizem totalnega planiranja ne bi bil učinkovit.

Z BLAGOVNO proizvodnjo razumemo proizvodnjo, v kateri proizvodi niso namenjeni neposredni potrošnji samega proizvajalca ali drugih članov skupnosti, marveč menjavi na trgu.
 tržni mehanizem z višino tržne cene prilagaja družbeno proizvodnjo družbenim potrebam

Question 16

KAJ JE TRG IN KATERE VRSTE MEHANIZMOV POZNAMO

Answer 16

TRG opredelimo kot stik med kupci (potrošnja) in prodajalci (proizvodnja), pri katerem se odloča o kupljeni in prodani količini določenega proizvoda in o njegovi ceni:
• Kaj in koliko časa se bo proizvajalo?
• Kako proizvajati?
• Za koga naj se proizvaja?
V sodobnih družbah tržni mehanizem bolj kot vsak drug mehanizem rešuje temeljna ekonomska vprašanja.
 zaradi nepopolnega delovanja trga uporabljajo sodobne družbe korekcije v delovanju tržnega mehanizma
V MEŠANIH gospodarstvih država in zasebni sektor delujeta vzajemno pri reševanju ekonomskih problemov.

Tržni in planski mehanizem!

Question 17

TRŽNI OSEBKI IN DRŽAVNI SEKTORJI

Answer 17

Dve temeljni skupini ekonomskih osebkov v tržnem gospodarstvu so GOSPODINJSTVA in PODJETJA. Priključiti jim kaže tudi DRŽAVO.
GOSPODINJSTVO – gospodarske celice, ki sprejemajo skupne odločitve o potrošni izbiri. Člani so potrošniki.
1. gospodinjstvo (1.član, racionalne odločitve) = potrošnik
2. gospodinjstvo želi uresničiti MAX zadovoljstvo svojih potreb
3. ekonomska teorija šteje gospodinjstvo za lastnike proizvodnih dejavnikov
 ta jih ponujajo podjetjem in so zato vir njihovih dohodkov

PODJETJA zaposlujejo proizvodne dejavnike in proizvajajo proizvode, ki so namenjeni menjavi, imenujemo jih proizvajalci.

1. podjetje predstavlja 1 sam posameznik; šteje jih za osnovne celice ponudbene strani gospodarstva
2. večina podjetij se odloča racionalno in pri odločanju uresničuje cilj čim večjega dobička
3. so v modelu tržnega gospodarstva ključni porabniki storitev proizvodnih dejavnikov, ki jih kupujejo na trgu

DRŽAVA uporabljamo v širšem smislu in vključuje vse javne institucije, ki naj bi zastopale interese širše (civilne) družbe
 obnaša se racionalno in koristno uporablja denar, ki ga zbira z davki (šibka predpostavka)
 državni uradniki in politiki imajo cilj => biti ponovno izvoljeni
 delitev na TRŽNI in NETRŽNI sektor gospodarstva je treba razlikovati od delitve na ZASEBNI in JAVNI sektor

ZASEBNI – proizvodnja, ki je v zasebnih rokah
JAVNI – proizvodnja, do katere prihaja v obliki javne lastnine (proizvodnja državnih podjetij)
 delitev na tržno in netržno pa je odvisna od tega ali proizvajalec prihodek ustvarja s prodajo svojih proizvodov na trgu, delitev na zasebni in javni pa od narave lastnine

Question 18

RAZLIKA MED MIKRO IN MAKROEKONOMIJO

Answer 18

MIKROEKONOMIJA preučuje obnašanje posameznih ekonomskih subjektov : potrošnike, gospodinjstva, podjetja, investitorje.
 ponuja zelo natančno analizo obnašanja posameznih osebkov in njihovega odločanja o posameznih dobrinah

MAKROEKONOMIJO zanimajo širši problemi
 preučuje kako gospodinjstva, podjetja, država opredeljujejo stopnjo zaposlenosti (brezposelnosti) v gospodarstvu, kakšna je raven cen v gospodarstvu, kako se v času spreminjata BDP in AS
 preučuje delovanje ekonomije kot celote
 makroekonomskih pojavov ni mogoče obravnavati, ne da bi poznali mikroekonomskega obnašanja ekonomskih osebkov

EKONOMIJA preučuje:

1. načine, kako družba uporablja omejena materialna sredstva in kako jih deli med posameznike ter družbene skupine
2. načine, kako se proizvodnja, menjava, delitev in poraba družbe ter posameznikov menjajo v času
3. učinkovitost družbe in posameznika pri gospodarjenju z redkimi sredstvi