Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

imunologija > celične vrste in podvrste > Flashcards

celične vrste in podvrste Flashcards

1
Q

katere so najzgodnejše obrambne celice

A

fagocitne celice: nevtrofilni granulociti (najbolj številni in učinkoviti) in makrofagi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kako fagocitne celice požirajo tujek

A

ko pridejo v stik s tujkom začnejo okrog njega izvihovati citoplazemske podaljške s katerimi obda delec in ta ostane ujet v membranskem mehurčku (fagosom)
v fagosom se zlivajo z encimi bogati mehurčki (lizosomi) in nastane fagolizosom, v katerem se delec razgradi na osnovne gradnike, ki se uporabijo za presnovo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kako fagocitne celice prepoznajo tujek

A

na površini imajo receptorje za prepoznavanje molekularnih vzorcev (PRR). to so npr. tolični receptorji (TLR), lektini tipa C, znotrajcelični NOD-u podobni receptorji (NLR)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

slabost nevtrofilnih granulocitov

A

okvarjajo lastna tkiva, saj izločajo toksine in encime, ki povzročijo da se okoliško tkivo razgrajuje in nastane gnoj.
NEKROZA: dolgotrajnejša aktivacija nevtrofilni granulocitov uniči del tkiva. uničen del se zapolni z vezivom (brazgotino) in zmanjša delovanje tkiva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

zakaj so se razvili mehanizmi adaptivnega imunskega odziva

A

ker z mehanizmi naravne imunosti nastajajo ob odstranjevanju tujkov škode na tkivu.

zato so se razvili mehanizmi adaptivnega imunskega odziva, ki temeljijo na delovanju limfocitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

nevtrofilni granulociti (nevtrofilci)

A
  • najbolj učinkovite fagocitne celice
  • 70%
  • v krvi preživijo dan ali dva potem odmrejo
  • ločimo: VEČJI DEL ZRNC (specifična zrnca) vsebuje različne encime - elastaza, lizocim. MANJŠI DEL ZRNC (azurofilna zrnca) vsebuje encime in mikrobicidne snovi
  • aktivirani nevtrofilci citotoksična zrnca izločajo navzven, s čimer okvarijo tkiva
  • nahajajo se v kostnem mozgu in se ob okužbi sprostijo v kri
  • imajo sposobnost fagocitiranja in znotrajceličnega ubijanja
  • imajo segmentirano jedro
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kako imenujemo pomanjkanje nevtrofilcev

A

NEVTROPENIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kako nevtrofilci prepoznajo tujek

A

tujek prepoznajo s PRR, receptorji za del Fc imunoglobulinske molekule in receptorji, ki prepoznavajo aktivacijske proizvode komplementa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj je opsonizacija

A

je oblepljanje antigenov s protitelesi oz. drugimi vnetnimi beljakovinami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kako poteka znotrajcelično ubijanje

A
  • z nastankom kisikovih radikalov (encim NAPH-oksidaza povzroči nastanek vodikovega peroksida, superokidnega aniona, hidroksilnega aniona)
  • z nastankom dušikovih reaktivnih radikalov (dušikov oksid, dušikov dioksid, dušična kislina)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kako nevtrofilci ubijajo tujke

A
  • znotrjacelično ubijanje
  • fagocitoza
  • z lizocimom in hidrolazo
  • z defenzini se vgradijo v membrane in poteka nenadzorovana izmenjava ionov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

monociti

A
  • mononuklearni fagociti
  • nastajajo v kostnem mozgu pod vplivom M-CSF (makrofagna kolonija stimulirajočega dejavnika)
  • v krvi so 1-3 dni, potem pridejo v tkiva kjer se preoblikujejo v tkivne makrofage (pod vplivom citokinov), dendritične celice, osteoklasti in histiocite
  • odstranjujejo postarane in apoptotske celice
  • fagocitirajo mikrobe
  • vir vnetnih mediatorjev
  • so APC - pridobljena imunost
  • nastanejo po mieloidni diferenciaciji
  • ločimo 3 populacije monocitov glede na fenotip izražanja površinskih molekul: KLASIČNE (izražajo CD14), NEKLASIČNE (nizko izražanje CD14, respiracija tkiv) in VMESNE (tvorijo citokine)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Ločimo 3 populacije monocitov glede na fenotip izražanja površinskih molekul:

A

KLASIČNE (izražajo CD14), NEKLASIČNE (nizko izražanje CD14, respiracija tkiv) in VMESNE (tvorijo citokine)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

glede na izraženost kemokinskih receptorjev in L-selektina katere vrste monocitov poznamo

A

NIZKO IZRAŽEN: migrira v vnetno tkivo in je aktiven pri uničevanju MO
VISOKO IZRAŽEN: kolonizira tkivo v nevnetnih okoliščinah, vir nastanka tkivnih makrofagov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

makrofagi

A
  • fagocitirajo tujke in jih predstavijo celicam T pomagalkam, saj imajo na svoji površini MHC II - sprožijo specifični imunski odziv
  • sprožijo vnetni odziv
  • požirajo tkivne celice, ki so v fazi programiranega celičnega odmiranja
  • obnavljajo tkiva (spodbujajo rast novih žil)
  • lahko se diferencirajo v osteoklaste ali dendritične celice (OBIČAJNO PA SE NE DELIJO)
  • prvi na mestu okužbe
  • ločimo več tipov glede na tkivo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

tkivno specifični makrofagi

A

alveolarni - pljuča
kupfferjeve celice - jetra
mikroglija - živčni sistem
osteoklasti - kosti
hofbauerjeve celice - placenta
peritonealni - trebušna votlina
histociti - vezivno tkivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

funkcionalna in fenotipska delitev makrofagov

A
  1. makrofagi M1: ubijajo MO, spodbujajo vnetje. aktivira jih vezava ligandov na TLR ali vezava interferona gama na receptor IFNGR. močno je izražanje IL12
  2. makrofagi M2: celjenje po poškodbi ali vnetju. aktivira jih delovanje IL4/IL3. močno je izražanje IL10
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kako poteka uničenje tujka z makrofagi

A
  1. prepoznajo tujek s površinskimi receptorji
  2. nastane fagosom
  3. fagosom se zlije z lizosomom
  4. tvorijo toksične snovi, ki uničijo patogene (dušikov oksid, vodikov peroksid, superoksidni anion)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

MHC

A

molekule poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

dendritične celice (DC)

A
  • heterogene celice
  • spreminjajo obliko
  • fagocitirajo tujke
  • so APC celice “profesionalne”
  • aktivirajo naivne limfocite T in spodbudijo njihovo namnoževanje (klonsko ekspanzijo). s tem nastane nov imunski odziv
  • najdemo jih v koži in sluznici
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kateri 2 liniji dendritičnih celic poznamo

A

mieloidne in limfoidne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

mieloidne dendritične celice

A
  • razvijejo se iz monocitov
  • imanujemo jih KONVENCIONALNE DC (cDC/mDC)
  • delimo jih v dve podskupini: cDC1 (stimulatorji limfocitov T) in cDC2 (celjenje ran)
  • pridobimo jih iz krvi
  • sem spadajo intersticijske DC in Langerhansove DC v koži
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

plazmacitoidne DC

A
  • podobne plazmatkam, a nimajo imunoglobulinov
  • izločajo interferon alfa
24
Q

tolerogene DC

A
  • DC10
  • ## proizvajajo IL10, IL12 in TNF-alfa
25
značilnosti dendritičnih celic
- imajo dolge citoplazemske podaljške na katerih izražajo PRR, MHC1 in MHC2 - najučinkovitejše APC zaradi teh podaljškov - sodelujejo pri aktivaciji naivnih limfocitov T in nastanku primarnega imunskega odziva - na zunanjih površinah telesa, v intersticiju organov in v povrhnjici
26
kako poteka uničenje tujka
1. zajamejo tujek (tudi v zelo nizkih koncentracijah) 2. fagocitoza 3. migrirajo v limfne žile in antigene predstavijo limfocitom T
27
ločimo 2 vrsti dendritičnih celic glede na izvor
- hematopoetski izvor (predstavljajo antigen) - mehanizemski izvor - folikularne
28
folikularne DC
- (FDC) - ne izražajo MHC2 molekul - ne migrirajo - tvorijo mrežo - antigen prepoznajo z membranskimi receptorji za komplement (CD21 in CD35) in Fc receptorji - antigen predstavijo limfocitom B - nahajajo se v bezgavkah, vranici in tkivih MALT
29
bazofilni granulociti
- vsebujejo bazofilna zrnca (polna histamina in drugih mediatorjev, ki se ob degranulaciji sproščajo). - ko se aktivirajo začnejo izločati mediatorje in translacijo citokinov - dozorijo v kostnem mozgu - pomembni v pozni fazi alergijskega odziva na sluznicah in pri anafilaksiji HISTAMIN se veže ne histaminski receptor in povzroči histaminsko vnetje: otekanje, izločanje sluzi, krčenje mišic. značilno je za alergije (alergeni)
30
kaj so mastociti
tkivni bazofilni granulociti ločimo 2 skupini: - vsebuje TRIPSIN (v sluznicah) - vsebuje TRIPSIN + HEMOTRIPSIN ( v vezivnem tkivu) - naloga: regulirajo vnetje v tkivu - nahajajo se v zgornjih plasteh ob žilah in živcih - imajo receptorje za kortikoliberin - pod vplivom delovanja živčevja
31
kaj so alergeni
to so antigeni, ki sprožijo alergijsko vnetje
32
kaj povzroči degranulacijo bazofilcev
- vezava antigena na IgE - receptorji za komplementna odlomka C3a in C5a - opiati - FMLP - ionofori, forbolni estri - aktivira se protein kinaza C - višja koncentracija kalcija
33
eozinofilni granulociti (eozinofilci)
- bele krvničke - pod sluznicami - v krvi ob parazitskih bolezni in alergijah - vloga: uničevaje parazitov - nastajajo v kostnem mozgu (produkcijo poveča IL5) - v kri jih privabljajo ECF (kemotaktični dejavnik za eozinofilce), ki jih tvorijo mastociti in protein C5a - slabo fagocitirajo - po aktivacij tvorijo veliko levkotrienov in izpostavijo Fc receptorje za IgE - imajo eozinofilne granule, ki vsebujejo citotoksične molekule: MBP (glavni bazični protein), ECP (kationski protein eozinofilcev), nevrotoksin in eozinofilska peroksidaza
34
celice NK
- nastajajo v kostnem mozgu, nahajajo se v krvi - ne potrebujejo dodatno aktivacijo za uničenje tarčnih celic - CELICE NARAVNE ODPORNOSTU (celice ubijalke) - aktivirajo se s citokini, PAMP, prepoznavo tarčnih celic - prepoznajo gostiteljeve zdrave celice in nanje ne reagirajo zaradi MHC1, ki se izraža na zdravih celicah. MHC1 se povežejo z KIR (inhibicijski receptorji na celicah NK) in zaradi tega jih NK ne napadejo.
35
kako se celice NK aktivirajo
CD16 je aktivacijski receptor na NK. preko njih lahko NK ubijajo tarčne celice, ki so prekrite s protitelesi IgG - ADCC (citotoksičnost, odvisna od protiteles). Temu sledi eksocitoza granul s citotoksično vsebino.
36
kaj spodbudi delovanje celic NK
citokini (IL15, IL12) IL15: rastni dejavnik za NK IL12: stimulira citotoksično aktivnost NK
37
limfociti
- omogočajo nastanek specifičnega imunskega odziva - vsak limfocit ima specifični receptor za antigen. PREDNOST: ni tujka, ki ne bi izzval specifičnega imunskega odziva. SLABOST: količinsko jih je malo različnih zato se morajo najprej namnožiti (klonska ekspanzija) limfociti B: BCR receptor, protitelesa - imunglobulini limfociti T: TCR receptor, citotoksični limfociti, celice T pomagalke
38
primarni in sekundarni imunski odziv
PRIMARNI IMUNSKI ODZIV: po prvem stiku z antigenom, nastane v nekaj tednih, ker se morajo limfociti najprej namnožiti (nastane imunski spomin) SEKUNDARNI: ponovni stik z istim antigenom, vzbudi specifični imunski odziv, ki je hitrejši in močnejši ker se aktivirajo kloni spominskih limfocitov
39
naivni limfociti
limfociti, ki še niso prišli v stik z antigenom
40
kaj izločajo plazmatke
protitelesa - imunoglobuline
41
kako nastanejo plazmatke
iz limfocitov B
42
katere razrede imunoglobulinov poznamo
IgA, IgG, IgE, IgD in IgM
43
kaj povzročijo IgG in IgM
vnetno reakcijo izločajo se v kri
44
kaj povzročijo IgA
odstranitev tujka (NE vnetja) izločajo se v sluzi
45
katere citotoksične celice poznamo
citotoksični limfociti T NK celice
46
naloga celic T pomagalk
tvorijo citokine, ki usmerjajo imunski odziv
47
načini kako IS napade tujek
mehanizmi humoralne imunosti (protitelesa) mehanizmi celične imunosti (citokini, citotoksične celice)
48
limfociti T
1. nastanejo iz LIMFOPOETIČNIH celic v kostnem mozgu 2. migrirajo v timus, kjer razvijejo TCR 3. v timusu funkcijsko dozorijo v celice T pomagalke ali v citotoksične limfocite T. + poteče selekcija avtoreaktivnih limfocitov (tistih, ki bi reagirali na lastne antigene)
49
antigenski receptorji limfocitov
- BCR (limfociti B) - TCR (limfociti T)
50
posledice klonske ekspanzije
nastane limfocitni klon, ki odstrani tujek nastane imunski spomin
51
kje se diferencirajo limfociti
T: timus B: kostni mozeg
52
prirojeni vs pridobljeni odziv
PRIROJENI: hiter, povzroči vnetje in uniči lastna tkiva, nespecifičen PRIDOBLJENI: specifičen, manjše vnetje
53
antigenska specifičnost -def.
lastnost, ki omogoča da imunski odziv ciljano napade specifične tuje molekule
54
kako analiziramo vrste levkocitov
z monoklonskim protitelesi CD3
55
uporaba monoklonskih protiteles
- za določanje človeških molekul na celicah (IMUNOFLUORESCENCA) - za določanje molekul v raztopini (ELISA) - kot zdravila
56
kako z monoklonskimi protitelesi določimo vrsto limfocita
NEPOSREDNO: na celico se veže s fluorokromom označeno protitelo POSREDNO: na celico (antigen) se veže primarno protitelo. na primarno telo se veže sekundarno protitelo, ki je fluorescenčno označeno.

imunologija (17 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions