Celična biologija Flashcards

1
Q

Mendlovi zakoni

A
  1. Zakon o enoti dedovanja: aleli iz starševske generacije se v potomcu ne pomešajo med seboj, ohranjajo in dedujejo se kot enota
  2. Zakon o ločevanju alelov: alela vsakega gena iz alelnega para se pri nastanku gamet vedno razporedita ločeno v različni gameti
  3. Zakon o naključni izbiri: aleli različnih genov, ki imajo lokuse na nehomolognih kromosomih, se v gamete razporejajo neodvisno.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Vrste dedovanj

A
  • avtosomno dominantno
  • avtosomno recesivno
  • kodominantno
  • x-vezano dominantno
  • x-vezano recesivno
  • y-vezano (holandrično=
    + poligeno
    + multifaktorsko
    + mitohondrijsko
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Avtosomno dominantno dedovanje-primeri

A
  • ahondroplazija (mut. fgfr3 > rec. za fibroblastni rastni faktor > neprestano aktiven > prehitra zakostenitev rastnega hrustanca)
  • marfanov sindrom
  • porfirije
  • huntingtonova bolezen
  • miotonična distrofija
  • družinska hiperholesterolemija
  • mcccune-albrightov sindrom
  • waardenburgov sindrom(
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Avtosomno dominantno dedovanje
(generacije, M/Ž, potomci)

A
  • v vsaki generaciji
  • M in Ž enako verjetno
  • cca 1/2 potomcev prizadetih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Avtosomno recesivno dedovanje
(generacije, M/Ž, potomci)

A
  • preskok generacij
  • M in Ž enako verjetno
  • cca 1/4 potomcev prizadetih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Avtosomno recesivno dedovanje - primeri

A
  • Laronov sindrom (mut. GHR > rec. za rastni hormon)
  • cistična fibroza (mut. CFTR rec.)
  • albinizem
  • Tay-Sachsova bolezen
  • srpasta anemija
  • talasemije
  • fenilketonurije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kodominanto dedovanje?

A

Izrazi se vsak alel, vsi aleli pa aditivno prispevajo k fenotipu. Npr AB0 skupine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

X-vezano dominantno dedovanje-primeri

A
  • Rettov sindrom (mut. mecp2 > protein mecp2 > metilacija drugih genov)
  • hipertrihoza (izražanje xq27 - genetski atavizem)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

X-vezano dedovanje

A

DOMINANTNO:
- fenotip vedno izražen pri moških, pri ženskah zadostuje že en mutiran alel
- oče: ženskipotomci, mati: ženski in moški potomci
- verjetnost za prizadetost Ž je 2x večja

RECESIVNO:
- fenotip vedno izražen pri moških, pri ženskah morata biti mut oba alela
- večinoma prizadeti moški

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

x-vezano recesivno dedovanje-primeri

A
  • barvna slepota
  • hemofilija
  • Duchenova mišična distrofija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

x-vezano recesivno dedovanje-primeri

A
  • barvna slepota
  • hemofilija
  • Duchenova mišična distrofija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

y-vezano dedovanje

A

obolevajo le moški

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Odstopanja od Mendlovih zakonov

A
  • vezano dedovanje
  • uniparentalna disomija
  • starševsko/genomsko vtisnjenje
  • mitohondrijsko dedovanje
  • mozaicizem
  • himerizem
  • mikrohimerizem
  • penetranca
  • ekspresivnost
  • anticipacija
  • pleotropizem
  • epistaza
  • genetska heterogenost
  • fenokopija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Vezano dedovanje

A

= za gene na istem kromosomu obstaja velika verjetnost, da se dedujejo vezano. Vezani kromosomi se pogosteje razporejajo v gamete skupaj. Frekvenca gamet s parentalno kombinacijo je praviloma višja od 50%.
- Mendlov zakon ne velja, izjema so translocirani KS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Uniparentalna disomija

A

= podvojen genetski prispevek enega starša zaradi
1. Nerazdvajanja v mejozi II pri enemu staršu (podvojitev)& nerazdvajanja v mejozi I/II pri drugemu (izguba homologa)
2. Trisomija, ki ji sledi izguba KS

Posledica uniparentalne disomije sta lahko
- Angelmanov sindrom (oče nerazdvajanje KS15 v drugi; mama v prvi/drugi > 2kopiji KS z zavrtim ube3a)
- Prader-Willijev sindrom (mama nerazdvajanje KS15 v drugi; oče v prvi/drugi > 2kopiji KS z zavrtim snrpn in necdin)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Izodisomija?

A

Nerazdvajanje v mejozi II

17
Q

Heterosomija?

A

Nerazdvajanje v mejozi I

18
Q

Ginogenoti?

A

2 ženska pronukleusa, prizadet razvoj placente

19
Q

Androgenoti?

A

2 moška pronukleusa, prizadet razvoj zarodka

20
Q

Starševsko vtisnjenje

A

= izražanje genov odvisna od njihovega izvora glede na starše- Mehanizem je epigenetski:
1. metilacije DNA
2. histonske modifikacije
3. pozitivna povratna zanka (produkt je sam sebi transkripcijski faktor)
4. sprememba konformacij proteinov

Primer: gen igf2 > inzulinu podoben rastni faktor 2 (vtisnjen na materinem) - izolator, ojačevalec, CTCF

ks15: snrpn, necdin, ube3a (Ž: metilirana snrp, necdin; M: metiliran ube3a)
Primer: Prader-Willijev sindrom (delecija na očetovem > KS brez vseh 3 genov & KS s prepisno zavrtima snrpn in necdin)

Primer: Angelmanov sindrom (delecija na materinem > KS brez vseh 3 genov in Ks s prepisno zavrtim ube3a)

21
Q

Mitohodrijsko dedovanje- od česa je odvisno izražanje mutacij?

A
  • mesta mutacije v mtDNA ali nDNA
  • stopnje prizadetosti mt
  • števila prizadetih mt
  • razporeditve prizadetih mt
  • starosti celic/osebka
22
Q

heteroplazmija?

A

V isti celici prisotni mutirana in nemutirana mtDNA oz prisotni različni aleli v isti celici/mitohondriju

23
Q

Primera mitohondrijskega deodvanja

A

Leberjeva optična atrofija: točkovna mut v genih za podenote kompleksov I,III,IV > propad vidnega živca

Leighova bolezen: točkovna mut v mtDNA za podenoto ATP sintaze in mut v nDNA v genih za podenote kompleksov I,III,IV

24
Q

Mozaicizem?

A

= pojav dveh ali več populacij celic z različnim genotipom, ki se nahajajo v enem osebku in so vse nastale iz ene zigote.

Somatični: nerazdvajanje v postzigotičnih mitotskih delitvah (mut. se fenotipsko izraža)
Gonadalni: mutacija v gonadah- mutirane in nemutirane gamete (mut. se fenotipsko ne izraža)

Primer: Melnick-Needlsov sindrom- mut gena za filamin A na ks X > prava mutacija letalna, preživetje možno zaradi mozaicizma

25
Q

Ženski mozaicizem?

A

Neprava oblika mozaicizma. Pomeni utišanje gena X > v različnih celicah utišan različen X KS (celice genotipsko še vedno enake!)
Vzrok: regulacija prevelike količine produktov, ki bi nastali ob izražanju obeh X KS

26
Q

Himerizem?

A

= pojav dveh ali več populacij celic z različnim genotipom, ki se nahajajo v enem osebku, vendar so nastale iz več zigot.

27
Q

Mikrohimerizem?

A

Stanje, ko imamo v enem oranizmu več različnih celic, ki v telesu ostanejo dlje časa.

Npr. izmenjava celic med plodom in matero (srbeča urtikarijska papuloza, juvenilni fermatomiozitis), dvojčki, transfuzija, transplantacija…

28
Q

Penetranca?

A

= razmerje med osebami, ki nek gen izražajo, in vsemi nosilci gena za bolezen.V kliniki je to odstotek oseb, ki izražajo klinične znake neke bolezni.
Lahko je
- popolna (praktično vsi nosilci izrazijo bolezen): Huntingtonova b
- nepopolna (le določeno število nosilcev gena izraža bolezen): mut brca1 in polidaktilija
- spolno odvisna (izražanje odvisno od spola): mut brca2

29
Q

Ekspresivnost?

A

= opiše moč (kvaliteto) in obseg (kvantiteto) izražanja gena. V kliniki težavnost bolezni pri bolniku in stopnjo/razsežnost prizadetosti.

Lahko je variabilna: različni ljudje z isto mutacijo različno izražajo bolezen (drugi geni, okolje)

Primer: Marfanov sindrom (ekspresivnost, pleotropizem, genetska heterogenost, epistaza): posledica mut fbn1 > fibrilin 1 ALI mut TGFbetaR

30
Q

Anticipacija?

A

= pojav, kjer se v vsaki naslednji generaciji bolezen izraža prej ali pa z bolj resnimi kliničnimi znaki.

Primer: Huntingtonova bolezen, sindrom lomljivega X, miotonična distrofija

31
Q

Pleotropizem?

A

= stanje, kjer ima en gen več učinkov - gen vpliva na več tkiv ali organov

Primer: Marfanov sindrom, Rettov sindrom, porfirija

32
Q

Epistaza?

A

= medsebojno delovanje genov, ki čežijo na različnih lokusih Eden od njih blokira izražanje ali delovanje drugega oz prekrije pomanjkljivost mutiranega gena.

Primeri: Marfanov sindrom, spinalna mišična atrofija, fenotip Bombay

33
Q

Fenokopija?

A

= izraz lastnosti, ki ni posledica genetskih vzrokov, čeprav so simptomi isti. Fenotip povzročijo dejavniki okolja.

34
Q

Letalni aleli?

A

= tisti aleli, katerih fenotipsko izraženje vodi v smrt. Fenotip se zato lahko izraža le v somatičnem mozaicizmu, bolezni pa se ne dedujejo.

Primer: McCune-Albrightov sindrom (mut.>akt trimernega G-proteina )

35
Q

Multipli aleli?

A

= v populaciji je lahko prisotno več različnih alelov za isto lastnost (pojav različic fenotipa v populaciji)

Primer: fenilketonurija, cistična fibroza, MHC (HLA)

36
Q

Nepopolna dominanca?

A

= heterozigoten fenotip je v bistvu intermediat med dvema homozigotnima fenotipoma.

Primer: družinska hiperholesterolemija, skodrani/valoviti/ravni lasje

37
Q

Kodominanca?

A

= pojav, ko se oba alela popolnoma izrazita, vsak alel pa aditivno prispeva k fenotipu.

Primer: HLA

38
Q

Poligeno dedovanje?

A

= več genskih lokusov vpliva na fenotip, vpliv okolja pa je zanemarljiv oz ga ni.
Učinki razl genov se seštevajo, posamezen gen pa ne povzroči izražanja fenotipa.

Primer: barva oči- 8 genskih lokusom, glavni na 15KS (oca2). oca2+,oca2+ >rjava
oca2-,oca2- > rdeča
Funkcija oca2 okrnjena/mutacija na herc2 > spekter od svetlo rjave do modre

Primer: prstni odtis

39
Q

Multifaktorsko dedovanje?

A

= na fenotip močno vpliva okolje, pomemben pa tudi vpliv več genskih lokusov.
Lastnosti imajo prb gaussovo porazdelitev.
Delomo na KVANTITATIVNE (telesna višina, teža, IQ, krvni tlak) in KVALITATIVNE (zajčja ustnica, astma, diabetes, rak, shizofrenija, bipolarna motnja).

Zakonitosti:
- PRAG: kvalitativne imajo prag, ki omejuje kdaj se bo lastnost izražala
- REGRESIJA: zmanjša se učinek skrajnosti, geni težijo k povprečju
- KONKORDANCA: pojav v družini, kjer ima par sorodnikov enako izraznost neke lastnosti
- SORODSTVENA KORELACIJA: frekvenca izraznosti je večja pri sorodnikih in pada z oddaljenostjo sorodstva (npr. zajčja ustnica)