Burgundija, Nizozemska, Sveto rimsko cesarstvo

Question 1

V katerem delu srednjeveške Francije se nahaja Burgundija? Kdaj je postala veliko, vplivno vojvodstvo?

Answer 1

Na skrajnem vzhodnem delu.

Veliko vojvodstvo je postala v drugi polovici 14. stoletja.

Question 2

Kaj je delilo Burgundijo? Na koliko delov in kako so se ti deli imenovali?

Answer 2

Reka Ren je Burgundijo delila na dva dela - vojvodstvo Burgundija ter grofija Burgundija.

Question 3

Zakaj je bilo območje Burgundije pomembno?

Answer 3

Pomembno je bilo zaradi številnih bogatih mest in dobro razvite, močne trgovine. Zaradi pokrajine Šampanje, ki leži nad Burgundijo, je skozi Burgundijo potekalo veliko trgovskih poti.

Question 4

V kateri vojni je sodelovala Ivana Orleanska? Kdo jo je ujel? Kdaj je bila usmrčena?

Answer 4

Ivana Orleanska je bila junakinja stoletne vojne. Ujeli so jo Burgundi, ki so bili v stoletni vojni angleški zavezniki. Leta 1419 je bila Ivana sežgana na grmadi (gre za eno zadnjih javnih sežiganj v Evropi).

Question 5

Katera dva burgundska vladarja sta med pomembnejšimi?

Answer 5

Filip III. Dobri in njegov sin Karel Drzni.

Question 6

Kdo je bil Filip III. Dobri? Do katerih širitev Burgundije pride v njegovem času? Kdo zasede prestol po njegovi smrti?

Answer 6

Burgundski vladar, za katerega kljub imenu ni jasno, ali je bil dejansko dober vladar.
Filip III. Dobri Burgundijo razširi in si priključi grofijo Nevers in posesti na območju Belgije, Nizozemske in Francije.
Po smrti ga na prestolu zamenja njegov sin, Karel Drzni.

Question 7

Kdo je bil Karel Drzni? Kaj je zanj kot za vladarja značilno? Katera ozemlja osvoji? Kakšna usoda ga doleti? Kdo ga nasledi?

Answer 7

Burgundski vladar, sin Filipa III. Dobrega. Bil je osvajalski tip vojskovodje in je osebno sodeloval v bitkah, kar je bila v tistem času že prava redkost.
Karel Drzni Burgundiji priključi Lotaringijo in Luksemburg.
Karel Drzni si prizadeva, da bi osvojil ozemlje švicarskih kantonov, a med tem podvigom tudi umre. Nasledi ga njegova edina hči, Marija, ki podeduje njegovo ozemlje.

Question 8

S kom je bila poročena Marija, hči Karla Drznega? Kako je ime njunima otrokoma?

Answer 8

Marija je bila poročena z Maksimilijanom I. (Habsburžanom).

Otroka - Filip I. Lepi in Margareta.

Question 9

Kdo po Mariji, hčerki Karla Drznega, podeduje burgundsko dediščino?

Answer 9

Podeduje jo njen sin, Filip I. Lepi.

Question 10

Med kom so potekali spori za burgundsko dediščino? Kdaj je bilo vprašanje razrešeno in s čim? Med kom se razdeli območje Burgundije?

Answer 10

Spori okoli dediščine so potekali med Burgundci in Habsburžani (Marija, hči Karla Drznega, je bila namreč poročena s Habsburžanom - Maksimilijanom I.). Vprašanje je bilo dokončno razrešeno leta 1493 s senliško pogodbo.
Območje Burgundije se razdeli med francoskim kraljem ter Maksimilijanom I.

Question 11

Kaj je storil Maksimilijan I. s svojim ozemljem?

Answer 11

Svoje ozemlje je okrepil z osvojenimi ozemlji in tako Habsburžane postavil med eno izmed najbogatejših dinastij v Evropi.

Question 12

Kdo je združil 17 burgundskih provinc v tesno državno zvezo?

Answer 12

Karel V.

Question 13

Kaj počne Filip II. na območju burgundskih provinc? V čem to rezultira?

Answer 13

Filip II. začne province močno obdavčevati in izkoriščati.

Slednje rezultira v revoltu domačinov.

Question 14

Katerih je pet najpomembnejših delov burgundske dediščine?

Answer 14

Burgundija, Luksemburg, Brabant, Flandrija in Nizozemska.

Question 15

Kaj leži med Luksemburgom in Brabantom? Na kaj to vpliva?

Answer 15

Med njima leži cerkvena država Luettich, ki je ni bilo mogoče podedovati - zato se Luksemburg in Brabant ne moreta združiti.

Question 16

Ali je bilo na območju današnjega Beneluksa v 15. stoletju pomembno, kdo je sveti rimski cesar? Kdo je bil zakoniti vladar oz. naslednik tega ozemlja?

Answer 16

Ni bilo važno, kdo je bil sveti rimski cesar, marveč kdo je bil zakoniti naslednik ozemlja.
Dedni vladarji so bili na tem ozemlju v 15. stoletju španski Habsburžani.

Question 17

Kdaj se je začela Nizozemska revolucija? Kdo in čemu se je uprl? Katere dogodke lahko označimo kot začetek revolucije?

Answer 17

Revolucija se je začela leta 1567 in je trajala do 1648.
Uprli so se prebivalci Nižjih dežel, in sicer zaradi neznosnega vladanja Filipa II. Ta jih je finančno izkoriščal ter jim ni želel dati svobode veroizpovedi in je tamkajšnje kalvince preganjal. Želeli so se osvoboditi španske nadoblasti.
Za začetek revolucije lahko označimo dogodke iz leta 1567, ko so uporniki (oz. kalvinci) pričeli množično uničevati svete ikone.

Question 18

Na koga se nanaša izraz ‘‘geze’’?

Answer 18

Gezi (beseda geze po nizozemsko pomeni berač) so bili podporniki nizozemskega osvobodilnega gibanja.

Question 19

Kje v Nižjih deželah je bil razvit kalvinizem?

Answer 19

Na severu.

Question 20

Kje in kdaj so se kalvinci in katoliki povezali, da bi skupaj nasprotovali skupnemu španskemu sovražniku?
Kako dolgo je trajalo zavezništvo? Kaj je bilo nato ustvarjeno?

Answer 20

Povezali so se v Gentu, leta 1576.

Zavezništvo ni trajalo dolgo, saj sta bili med letoma 1579-1581 ustanovljeni Araška in Utrechtska zveza.

Question 21

Kaj je bila Araška zveza? Zakaj se je odcepila od severa?

Kaj pa Utrechtska? Kdo je poveljeval tamkajšnji vojski?

Answer 21

Araška zveza je vključevala 10 katoliških provinc. Od severa se je odcepila zaradi pritiskov po spreobrnjenju v protestantizem (te province se kasneje pogodijo s Španijo - danes je to katoliška Belgija).
Utrechtsko zvezo je sestavljalo 7 kalvinskih provinc, katerih vojski je poveljeval Viljem Oranski.

Question 22

Kaj je bilo značilno za province Utrechtske zveze?

Answer 22

Ker so bile te province izjemno bogate, so si lahko privoščili najemniško vojsko.

Question 23

Kako so bile province Utrechtske zveze politično organizirane? Kdo je bil na čelu province? Za kakšno ureditev gre v tem primeru in ali obstaja monarh?

Answer 23

Šlo je za ločene enote. Vsaka provinca je imela svoj sedež. Najvišji organ znotraj province je bič provincijski svet, v katerem pa je prevladovalo meščanstvo in ne plemstvo. Province niso imele vladarja, marveč provincijskega upravitelja. Na čelu vseh sedmih provinc je bil državni upravitelj.
Monarh v tem primeru ne obstaja (namesto njega je državni upravitelj), gre pa za republiško ureditev.

Question 24

Kdaj je združenih sedem provinc (Utrechtska zveza) razglasilo odcepitev od Španije? Pod katerim vladarjem? Kaj se je s tem ustanovilo?

Answer 24

1581, pod Viljemom Molčečim (to je Viljem I. Oranski).

S tem je ustanovljena republika.

Question 25

Ali se neredi nadaljujejo tudi po smrti zloglasnega Filipa II.? Kaj se zgodi? Kdaj in kje je sklenjeno premirje? V kakšnem stanju je bila takrat Španija?

Answer 25

Neredi se nadaljujejo tudi po smrti Filipa II., namreč njegovemu sinu Filip III. ne uspe najti dovolj sredstev, da bi preskrbel špansko vojsko najemniških vojakov, ki vzdržujejo oblast v nizozemskih mestih.
Sledili so krvavi spopadi in obleganja številnih mest, trdnjav.
Premirje med je sklenjeno leta 1609 v Antwerpnu.
Španija je bila finančno izčrpana, zato je tudi morala Nizozemcem priznati neodvisnost.

Question 26

Ali so Nizozemsko neodvisnost leta 1609 poleg Španije potrdile tudi druge velesile? Do kdaj je trajalo takšno stanje?

Answer 26

Ne, neodvisnosti ni potrdila nobena druga velesila.
Takšno nedorečeno stanje je trajalo vse do leta 1618, ko se je začela tridesetletna vojna. Konec te vojne pa Nizozemski prinaša mednarodno priznanje neodvisnosti (nizozemska revolucija je prva uspešna državljanska revolucija).

Question 27

Kdaj se je začela tridesetletna vojna? Kdo jo je začel in s kakšnim namenom? Kdaj in kako se je vojna končala? Katero je znano načelo, ki je takrat stopilo v veljavo?

Answer 27

Tridesetletna vojna se je pričela leta 1618.
Začel jo je Ferdinand II. Habsburški (takrat je bil češki in ogrski kralj, leto pozneje še sveti rimski cesar), ki je želel na svojih ozemljih izkoreniniti protestantizem. Religija je bila v bistvu le izgovor, saj je vladar stremel k absolutizmu.
Tridesetletna vojna se je končala leta 1648 z Vestfalskim verskim mirom.
Sprejeto je bilo načelo ‘‘čigar dežela, tega vera’’.

Question 28

Kako dolgo je trajala Nizozemska revolucija?

Answer 28

Približno 80 let.

Question 29

Kako to, da so Nizozemci med Nizozemsko revolucijo sodelovali z Angleži, ko pa ti niso bili protestanti? Kaj so Angleži pri Nizozemcih opazili in kam je to sčasoma vodilo?

Answer 29

Sodelovali so z Angleži, natančneje s Henrikom VIII. Čeprav sta bili anglikanizem in protestantizem različni religiji, je šlo pri tem zavezništvu bolj za sodelovanje dveh nekatoliških religij proti skupnemu sovražniku.
Angleži so uvideli, da so Nizozemci izjemno spretni v pomorstvu, zato so želeli njihovo pomoč pri trgovanju in kolonialnih osvajanjih. Nizozemci so se njihovim zahtevam uprli, zato so se zgodile tri vojne med Združenimi provincami (bivšo Utrechtsko zvezo) in Anglijo (1652-1674).

Question 30

Kdaj je prišlo do treh vojn med Združenimi provincami in Anglijo? Kje so vojne potekale? Kako se ta epizoda zaključi? Ali Združene province in Anglija kasneje še sodelujejo?

Answer 30

Do vojn pride med letoma 1652-1674.
Boji so potekali izključno na morju.
Vojna se konča s spravo, ko uvidijo, da je v Novem svetu dovolj prostora za vse.
Nizozemci so z Angleži znova sodelovali proti francoskemu kralju Ludviku XIV.

Question 31

Zakaj je Ludvik XIV. želel nizozemske province? Ali je bil njegov napad uspešen? S kom so sodelovali Nizozemci in zakaj? Kdaj in s čim se konča francosko-nizozemska vojna?

Answer 31

Ludvik XIV. je imel apetiti po nizozemskem bogastvu, vendar je kot izgovor za napad seveda uporabil vero.
Njegov napad propade, ker Nizozemci sodelujejo z Anglijo. Poleg tega je nizozemski zaveznik tudi Sveto rimsko cesarstvo (Leopold I.), ki je bilo sicer katoliško. Leopold I. se za sodelovanje odloči, ker se boji francoske nevarnosti, ki bi lahko pretila cesarstvu, v primeru, da bi Francija osvojila Nizozemsko.
Francosko-nizozemska vojna se konča leta 1678 z nijmegenskim mirom.

Question 32

Katera država velja za prvo ustavno monarhijo v Evropi?

Answer 32

Nizozemska.

Question 33

Kdo je bil Hugo Grotius in kaj je počel?

Answer 33

Bil je nizozemski diplomat, ki se je ukvarjal s pomorskim pravom. Takrat je za pomorsko trgovino velike probleme namreč predstavljalo piratstvo, Grotius pa ga je želel zatreti s pravnimi sredstvi.

Question 34

Katero mesto je imelo najprej naslov središča atlantske trgovine? Kaj se je zgodilo potem? Glede na vero, kakšni sta bili obe omenjeni mesti?

Answer 34

Antwerpen, ki pa tega naslova ni dolgo obdržal.
Že v osemdesetih letih 16. stoletja ga je premagal Amsterdam.
Antwerpen je bilo katoliško mesto, Amsterdam pa protestantsko. To je pomenilo, da je Amsterdam postal finančno središče protestantov - tam se je zbirala protestantska elita.

Question 35

Ali je bila nizozemska družba versko liberalna? Iz česa je to razvidno?

Answer 35

Da. Slednje je razvidno med drugim iz dejstva, da je Nizozemska sprejemala judovske begunce iz Španije.

Question 36

Kaj se po Nizozemski revoluciji zgodi z južnim oz. katoliškim delom Nizozemske? Do kdaj je stanje tako in kaj se s tem delom Nizozemske dogaja kasneje?

Answer 36

Ta del Nizozemske še vedno ostane pod špansko oblastjo in se imenuje Španska Nizozemska.
Tako ostane do leta 1714, ko Španska Nizozemska z rastattskim mirom preide v roke avstrijskih Habsburžanov. Pod Habsburžani je dobrih sto let, nato pa postane samostojna kraljevina Belgija.

Question 37

Kaj obsega Sveto rimsko cesarstvo v času Friderika III. (on je oče Maksimilijana I.)?

Answer 37

Sveto rimsko cesarstvo takrat obsega območje Srednje Evrope, na jugu se na Apeninskem polotoku razteza do Papeške države.

Question 38

Kakšen odnos imata sveti rimski cesar in papež?

Answer 38

Gre za poseben odnos, saj je cesar fizični zaščitnik papeža. Papež je bil edini, ki je lahko kralja kronal za cesarja.

Question 39

Kako je bilo razdeljeno Sveto rimsko cesarstvo?

Answer 39

Bilo je razdeljeno na 10 okrožij.
Dežele burgundske dediščine, dežele habsburške dediščine, Württemberg, Bavarska, Lorena, dežele krone sv. Vaclava, Brandenburg, Saška, Holstein, Mecklenburg, Braunschweig-Luneburg, Münster, Köln, Hessen.

Question 40

Katere so bile dežele krone sv. Vaclava?

Answer 40

Češka, Moravska, Šlezija, Gornje Lužice ter Spodnje Lužice.

Question 41

Katere so bile dežele habsburške dediščine?

Answer 41

Slovenski etnični prostor, Tirolska, škofija Trident, ozemlje Kastilje in Aragonije, burgundska dediščina, milansko vojvodstvo.

Question 42

Kaj je Regnum Germaniae?

Answer 42

Nemško kraljestvo.
S tem izrazom označujemo največje ozemlje v Svetem rimskem cesarstvu (vključuje vse dele imperija, razen habsburške dediščine, burgundske dediščine in svetovaclavskih dežel).

Question 43

Koliko posameznih državic je sestavljalo Sveto rimsko cesarstvo? Na kaj delimo te državice?

Answer 43

Med 280 in 290.

Države delimo na posvetne in cerkvene.

Question 44

Kaj je glavna razlika med posvetnimi in cerkvenimi državami?

Answer 44

V posvetnih državah je nasledstvo dedno oz. krvno (ozemlje podeduje prvorojeni dedič), medtem ko pri cerkvenih državah tega ni. Posvetne države so večje.

Question 45

Kaj je bil vladar cerkvene države?

Answer 45

Obenem je bil vladar (oz. deželni knez) in najvišji cerkveni dostojanstvenik - zaradi tega naziv knezoškof.

Question 46

Najbolj znane nadškofije v Svetem rimskem cesarstvu? Kaj pa škofije?

Answer 46

Nadškofije - Mainz, Köln, Trier, Salzburg in Praga.

Škofije - Lüttich, Magdeburg

Question 47

Najpomembnejši posvetni državi v Svetem rimskem cesarstvu?

Answer 47

Nemško in češko kraljestvo.

Question 48

Kakšne vrste državic so sestavljale Sveto rimsko cesarstvo?

Answer 48

Palatinati, kneževine, vojvodstva, nadvojvodstva, grofije, mejne grofije.

Question 49

Kaj je palatinat?

Answer 49

Območje, ki mu vlada palatinski grof oz. palatin. Ta je imel izjemno častno funkcijo, saj je bil kraljev namestnik (v primeru, da kralj ne more opravljati vladarske funkcije, ga zamenja palatin).

Question 50

Kateri je bil najpomembnejši palatinat? Kaj pa mejna grofija?

Answer 50

Palatinat - Renski palatinat

Mejna grofija - Brandenburg

Question 51

Katera državna tvorba je bila predhodnica Svetega rimskega cesarstva? Kdaj je nastalo Sveto rimsko cesarstvo?

Answer 51

Frankovska država.

Sveto rimsko je nastalo okoli leta 950.

Question 52

Kako so bili kralji voljeni v Svetem rimskem cesarstvu do 12. stoletja? Kdo je to spremenil in kako?

Answer 52

Za izvolitev kralja ni bilo nobenega univerzalnega načela, kar je vodilo do mnogoterih sporov.
To konča Karel IV. Luksemburški - v času njegove vladavine naj bi bila izdana listina Privilegium Maius (v njem so bila zapisana načela izvolitve kraljev).

Question 53

Razloži sistem izvolitve kralja z volilno kurijo. Kje je kralj okronan? Kje je okronan cesar?

Answer 53

Kralja izvoli volilna kurija, ki jo sestavlja 7 volilnih knezov. Od sedmih volilnih knezov so bili štirje posvetni (renski palatin, brandenburški mejni grof, saški vojvoda, češki kralj), trije pa cerkveni (nadškofje Mainza, Trierja in Kölna). Predlog volilnih knezov je nato posredovan v državni zbor, ki potrdi izvolitev kralja.
Kronanje poteka v enem izmed svobodnih kraljevskih mest, nekateri kralji so kronani v Aachnu.
Cesarja v Rimu (v baziliki sv. Petra) okrona papež.

Question 54

Kdaj pride do revolucionarne poteze papeža glede kronanja cesarja? Kaj stori papež? Kakšen naslov ima potemtakem cesar?

Answer 54

Leta 1508, ko Maksimilijan I. ni mogel priti v Rim.
Papež kralju pošlje bulo, s katero ga razglasi za cesarja.
Maksimilijan I. zato ni več ‘‘čisti’’ sveto rimski cesar, temveč izvoljen.

Question 55

Kdo je bil zadnji kralj, ki ga je papež kronal? Kje in kdaj se je zgodilo kronanje?

Answer 55

To je bil Karel V., naslednik in vnuk Maksimilijana I.

1530, Bologna.

Question 56

Katere so pomembne politične institucije v Svetem rimskem cesarstvu?

Answer 56

Državni zbor in cesarski dvor (cesarski tajni svet, dvorsko sodišče, komora, kraljevska pisarna, vojaški svet, častne funkcije).