BIOLOGIJA DANES,ZIVLJENJE Flashcards

1
Q

KAJ JE RAZLOG BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI?

A

BIOTSKA RAZNOVSTNOST JE REZULTAT VEC MILJARD LET TRAJAJOCE EVOLUCIJE. ( 3.5 MILJARDE TRAJAJOCE EVOLUCIJE )

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

KAKSNA JE DRUGA BESEDA ZA VELIKO PESTROST?

A

RAZNOLIKOST

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

KAKSNE PESTROSTI LAHKO OBRAVNAVAMO?

A

1) PESTROST EKOSISTEMOV IN ORGANIZMOV
2) PEESTROST GENOV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

KAJ POMENI BIODIVERZITETA?

A

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

NA KATEREM DELU ZEMLJE JE VECJA BIOTSKA RAZNOVRSTNOST? ZAKAJ?

A

BLIZJE KOT SMO EKVATORJU, ZARADI STALNIH IN VISOKIH TEMPERATUR.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

KAJ SO BIOTSKI N KAJ ABIOTSKI DEJAVNIKI?

A

BIOTSKI SO ZIVI DEJAVNIKI
ABIOTSKI SO NEZIVI DJEJAVNIKI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

KAJ JE ZNACILNO ZA VSE ORGANIZME?

A

VSI SMO ZGRAJENI IZ CELIC

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

KAJ SO ENOCELICNI ORGANIZMI? NASTEJ JIH:

A

SO ORGANIZMI ZGRAJENI IZ EN SAME CELICE
BAKTERIJ, ARHEJE, NEKATERI PROTISTI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

KAJ SO MNOGOCELICNI ORGANIZMI? NASTEJ PRIMERE:

A

ORGANIZMI KI JIH GRADI VEC CELIC
NEKATERI PROTISTI, RASTLINE, ZIVALI IN GLIVE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

KATERO DEJSTVO TRDI NA TEM DA SMO VSI ORGANIZMI ZGRAJENI IZ CELIC?

A

DEJSTVO DA IMAJO VSI ORGANIZMI SORODEN IZVOR

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

V KOLIKO DOMEN UVRSCAMO ORGANIZME? KAM SPADA KAJ? KAJ JE ZA VSAKEGA ZNACILNO

A

V TRI
1) V PRVO DOMENO SPADAJO BAKTERIJE ( DOMENA BAKTERIJE )
2) V DRUGO DOMENO SADAJO ARHEJE ( DOMENA ARHEJE )
3) V TRETJO SPADAJO EVKARIONTI ( DOMENA EVKARIONTOV )

DOMENA BAKTERIJE IN ARHEJE- V TI DOMENI SPADAJO ORGANIZMI KI NIMAJO RAZVITIH CELICNIH ORGANELOV ( MITOHONDRIJEV, KLOROPLASTEV..) IN SO VELIK MANJSI OD EVKARIONTOV

V DOMENO EVKARIONTOV SPADAJO RASTLINE, ZIVALI, GLIVE IN PROTISTE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

KAJ SO PROTISTI?

A

SO EVKARIONTSKI ENOELICNI IN PREPROSTI ( KOLONIJSKI ) VECCELICNI ORGANIZMI.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

KATERA VEDA SE UKVARJA S PREUCEVANJEM ZIVLJENJA?

A

BIOLOGIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

KATERE SO LASTNOSTI ZIVEGA ?

A

1) CELICE
2) UREJENOST
3) SPREJEMANJE SNOVI IN ENERGIJE
4) RAST IN RAZVOJ
5) REGULACIJA
6) ODZIVANJE NA DRAZLJAJE
7) RAZMNOZEVANJE
8) EVOLUCIJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

KAJ JE MISLJENO KOT CELICE? KAJ JE CELICA?

A

DA JE VSAK ORGANIZEM ZGRAJENI IZ VSAJ ENE ALI VE CELIC. CELICA JE OSNOVNA GRADBENA IN FUNKCIONALNA ENOTA VSAKEGA ORGANIZMA IN NJIHOVEGA ZIVLJENJA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KATERI ENOCLICNI ORGANIZEM POZNAS?

A

ARHEJE, BAKTERIJE,PARAMECIJ ALI PARAMECIUM CAUDATUM

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KAJ JE MISLJENO POD UREJENOST?

A

ZGRADA ORGANIZMA IN DELOVANJE ORGANIZMA KAZE NA DOLOCENO STOPBJO PROSTORSKE URJNOSTI. KOMPLEKSNA IN H KRATI UREJENA STRUKTURA JE MREZNICA OCESA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

KAJ JE MISLJENO KPO SPREJEMANJE SNOVI IN ENRGIJE?

A

ORGANIZEM ZA ZIVLJENJE POTREBUJE ENERGIJO, NAVADNA KRASTACA ( BUFO BUFO ) PRIDOBI ENERGIJO S HRANO, KI JO POJE. KO SE ZIALI PREHRANJJEJO VASE VNASAJO SNOV, KI JO POTREBUJEJO ZA OBNOVO, RAST IN RAZVOJ. TE SNOVI PA ZA PRIDELAVO NOVIH SNOVI.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

KAJ JE MISLJENO PO RAST IN RAZVOJ?

A

RAST POMENI POVECANJE STEVILA CELIC IN MASE ORGANIZMA
RAZVOJ PA JE PROCES PRI KATEREM ORGANIZEM SPOLNO DOZORI.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

KAJ. JE MISLJENO POD REGULACIJA?

A

POMENI DA SMO ORGANIZMI SPOSOBNI VZDRZEVANJA STALNEGA NOTRANJEGA OKOLJA. NPR. KO NAM JE VROE SE POTIMO DA VZDRZUJEMO STALNO TELESNO T.

21
Q

KAJ JE MISLJENO PO ODZIVANJE NA DRAZLJAJE?

A

POMENI DA SE VSAK ORGANIZEM ODZOVE NA DRAZLJAJE IZ OKOLJA. PRIMER JE MUHOLOVKA ( DIONEA MUSCIPULA ), KI IMA DLACICE NA NOTRANJI STRANI LISTOV.

22
Q

KAJ JE MISLJENO POD RAMNOZEVANJE?

A

ORGANIZMI PRENASAJO SVOJE DEDNE LASTNOSTI, KI SO ZAPISANE. MOLEKULI DNA NA SVOJE POTOMCE. NPR TARAXACUM OFFICINALE ALI REGRAT IMA PLODOVE S SEMENI, KI JIH ODNASA VETERAN.

23
Q

KAJ JE MISLJENO KOT EVOLUCIJA?

A

EVOLUCIJA JE PRILAGODITEV ORGANIZMA, TO SO PODEDOVANE SPREMEMBE KI SE POJAVIJO SKOZ CAS I OMOGOAJO PREZVTJ. ZIVI LIST ALI PHYLLIUM BIOCULATUM SE LAHKO PRIKRVA V OKOLJU.

24
Q

KATERI OBLIKI RAZMNOZEVANJA POZNAMO? OPISI VSAKEGA?

A

SPOLNO IN NESPOLNO
NESPOLNO JE CEPITEV BAKTERIJE, KJER NASTANETA DVE GENSKO ENAKI BAKTERIJI V 20 MIN.
ZDRUZITEV SEMENICE IN JAJCBE CELICE KJER JE PRISOTEN DEDNI MATERIALL OBEH STARSEV PA JE SPOLNO RAZMNOZEVANJE. TU SE DEDNE LASTNOSTI ZAPISJO V MOLEKULO DNA.TOREJ RAZMNOZEVANJE JE PROCES, KI PRISPEVA K RAZVOJU IN OHRANJANJU VRSTE.

25
Q

KDO SO PROIZVAJALCI?

A

SO ORGANIZI KI S POMOCJO SONCNE ENERGIJE PROIZVEDEJO ORGANSKE SNOVI.

26
Q

KAJ JE KEMOSINTEZA?

A

NEKATERI PROIZVAJALCI KOT VIR ENERGIJE ZA POGANJANJE PROCSA NASTANKA HRANILNIH SNOVI NE OTREBUJEJO SVETLOBE, AMPAK ENERGIJO KI JO RPIDOBIJO IZ KEMIJSKIH SPOJIN V OKOLJU,

27
Q

KAJ SO POTROSNIKI?

A

SO TISTI KI PRIDOBIJO HRANILNE SNOVI IN S TEM ENERGIJO ZA POGANJANJE ZIVLJENJSKIH PROCESOV TAKO DA SE PREHRANJUJEJO Z RASTLINAMI ALI DRUGIMI ORGANIZMI.

28
Q

KAJ SO RAZKROJEVALCI?

A

RAZKROJEVALCI PA PRIDOBIJO HRANILNE SNOVI IN ENERGIJO Z RAZKROJEM ORGANSKIH PRODUKTOV OSTALIH ORGANIZMOV IN ODMRLIH ORGANIZMOV, ( BAKTERIJE, GLIVE )

29
Q

KAKO KROZIJO SNOVI V EKOSISTEMU? KAKSEN JE POSTOPEK?

A

V EKOSISTEMU SNOVI KROZIJO OD PROIZVAJALCEV DO POTROSNIKOV IN RAZKROJEVALCEV. NATO RAZKROJEVALCI PREDELAJO SNOVI DO ANORGANSKH SNOVI,KI SO DOSTOPNE RASTLINAM. V NASPROTJU S SNOVMI PA SE ENERGIJA V EKOSISTEMU PRETAK OD PROIZVAJALCEV DO POTROSNIKOV IN RAZKROJEVALCEV. NA VSAKI STOPNJI PA SE NEKAJ ENERGIJE PRETVORI V TOPLOTO.

30
Q

KAJ SO KEMIJSKI PROCESI V ORGANIMU?

A

SO ROCESI S KATERIMI ORGANIZMI PRETVAARJAJO ENERGIJO, KI JO OTREBUJEJO ZA OPRAVLJANJE DELA, RAST, RAZVOJ IN OBNOVO. VSEM PROCESO RECEMO METABOLIEM ALI PRESNOVA.

31
Q

KAJ JE HOMEOSTAZA?

A

JE DINAMICNO RAVNOTEZJE S KATERIM ORGANIZMI VZDRZUJEJO NOTRANJE OKOLJE GLEDE NA SPREMEMBE ZUNANJEGA. V ORGANIZMU S NOTRANJ OKOLJE NEPRESTANO SPREMINJA.

32
Q

KAJ OMENI DA SE CELICE DIFERENCIRAJO IN SPECIALIZIRAJO?

A

POMENI DA SO LICE MED SEBOJ RAZLICNE TAKO PO ZGRADBI KOT O NALOGAH. ORGANIZEM SE OB TEM RAZVIJA. CELICE S Z DIFERENCIACIJO PRETVORIJO IZ MANJ V BOLJ SPECIALIZIRANE. SPECIALIZIRANE CELICE PA IMAJO TOCNO DOLOCENO NALOGO V TKIVIH IN ORGANIH.

33
Q

KAJ OMOGOCA RAST IN RAZVOJ ORGANIZMA?

A

IFORMACIJE ZAPISANE V NASEM DNA

34
Q

KAJ VES O CHARLESU DARWINU?

A

1) JE ANGLESKI NARAVOSLOVEC, KI JE S TEORIJO EVOLUCIJE RAZLOZIL ENOTNOST IN RAZNOLIKOST ZIVLJENJA.
2) LETA 1859 JE OBJAVIL KNJIGO “O IZVORU VRST Z NARAVNIM IZBOROM “. V TEJ KNJI JE NAPISAL DA SO DANES ZIVECE VRSTE POTOMCI NEKOC ZIVECIH VRST, PREDNISKIH VRST.
3) NASLEDNJE POMEMBNO DELO JE DARWINOVA RAZLAGA MEHANIZMA, KI POGNJA EVOLUCIJO. IMENOVAL GA JE “ NARAVNI IZBOR ALI NARAVNA SELEKCIJA .

35
Q

KATERI OPAZANJI STA DARWINA SODBUDILI O IDEJI NARAVNEGA IZBORA ALI SELEKCIJE?

A

1) POSAMEZNI ORGANIZMI IMAJO RAZLICNE LASTNOSTI, KI SE PRENASAJO NA POTOMCE.
2) POSAMEZNA POPULACIJA ORGAIZMOV LAHKO USTVARI VEC POTOMCEV, KOT JIH LAHKO PREZIVI V OKOLJU.

DARWIN JE SKLPAL DA PREZIVIJO PREDVSEM POTOMCI Z BOLJSIMI LASTNOSTI.

36
Q

KAJ JE NEODARVINIZEM?

A

TEORIJA NARAVNE SELEKCIJE

37
Q

KAJ POMENI DA JE ZIVLJENJE ORGANIZIRANO HIERARHICNO?

A

DA ZIVLJENJE OBSTAJA NA RAZLICNIH RAVNEH.

38
Q

KATERE OGANSKE SISTEME POZNAMO?

A

1) DIHALA
2) PREBAVILA
3) IZLOCALA
4) KRVOZILJE

39
Q

POVEJ RAVNI PO VRSTI, ZACNI Z URSUS ARCTOS:

A

RJAVEGA MEDVEDA ( URSUS ARCTOS) LAHKO PREUCUJEMO KOT ORGANIZM V KATEREM SO ORGANSKI SISTEMI KISO ZGRAJENI IZ DVEH ALI VEC ORGANOV. ORGANI SO ZGRAJENI IZ TKIV, TKIVA IZ CELIC, V CELICAH SO CELICNI ORGANELI ( DROBNE STRUKTRE), CELICA JE SESTAVLJENA IZ MOLEKUL, MOLEKULE PA SO ZGRAJENE IZ STEVILNIH ATOMOV.

40
Q

KAJ SO EMERGENTNE LASTNOSTI?

A

SO LASTOSTI KI JIH IMA DOLOCENA STRUKTURA NA DOLOCENI RAVNI IN NISO ENAKE OSTALIM STRUKTURAM NA DRUGACNIH RAVNEH.

41
Q

KAKO GRE PO VRSTI HIERARHICNA ORGANIZIRANOST ZIVLJENJA?

A

1) ATOM
2) MOLEKULA ( DNA)
3) CELICNI ORGANELLE ( JEDRO )
4) CELICA ( MISICNA CELICA )
5) TKIVO ( MISICNO TKIVO )
6) ORGAN ( SRCE )
7)ORGANSKI SISTEM ( KRVOZILJE )
8) ORGANIZEM ( RJAVI MEDVED )
9) POPULACIJA ( SKUPNA MEDVDOV V GOZDU )
10 ) ZDRUZBA ( VSI ORGANIZMI V GOZDU )
11) EKOSISTEM ( GOZD )
12) BIOSFERA

42
Q

KAJ JE POPULACIJA?

A

SO ORGANIZI ISTE VRSTE, KI ZIVIJO NA DOLOENEM OBMOCJU

43
Q

KAJ JE ZDRUZBA?

A

SO VSE POPULACIJE RAZLICNIH VRST, KI ZIVIJO NA DOLOCENEM OBMOCJU

44
Q

KAJ JE EKOSISTEM?

A

KJER ZDRUZBA ZIVI NA DOLOCENEM OBMOCJU, SKUPAJ S TEM OBMOCJEM IN NJEGOVIMI NEZIVIMI DEJAVNKI TVORI EKOSISTEM.

45
Q

KATERA JE ENA IZMED GLAVNIH LASTNOSTI EKOSISTEMA?

A

DA VANJ DOTEKA ENERGIJA IN SE PRETVARJA, DEL ENERGIJE ODTEKA IZ EKOSISTEMA , PRETEZNO V TOPLOTNI OBLIKI. MEDTEM KO SE ENERGIJA KI V EKOSISTEMU OSTANE PRETAKA IN KROZI . SNOVI KROZIJO.

46
Q

KAJ JE BIOSFERA?

A

JE NAJVISJA ORGANIZACIJSKA RAVEN ZIVLJENJA, PREDSTAVLJAJO JO VSI EKOSISTEMI NA ZEMLJI

47
Q

KAJ JE BIOM?

A

JE NAJSIRSA NARAVNA SKUPOST RASTLIN IN ZIVALI, KI NASTANE POD VPLIVOM OKOLJA ( TAL, PODNEBJA)

48
Q

KAJ POMENI EMERGENTNA LASTNOST?

A

EMERGENTNA ALI POJAVNA LASTNOST JE LASTNOST KI JO IMA ZBIRKA ALI KOMPLEKSNI SISTEM A JE NIMAJO POSAMEZNI CLANI. NPR, RCE IMA SRE CELICE KI SAME POSEBI NIMAJO LASTNOSTI CRPANJA KRVI.