Besedotvorje

Question 1

Morfem

Answer 1

Najmanjša osnovna enota, ki ima še nekakšen pomen.

Question 2

Na kaj delimo morfeme?

Answer 2

Obrazila, vse kar obdaja morfem.

Končnice, če sklanjamo se spreminjajo - morfem s slovničnim pomenom.
-Nična končnica (npr. mizar - 0, mizarja, mizarju…)

Question 3

Kako delimo morfeme?

Answer 3

oblikoslovni in besedotvorni

Question 4

Oblikoslovni morfemi.

Answer 4

Koren besede/jedrni del.
Končnica, spremenljivi del besede
Src-e

Question 5

Besedotvorni morfemi.

Answer 5

Podstava, nosilec osrednjega pomena besede.
Obrazilo, spreminja pomen besede
dobr-o-srč-en

Question 6

Zgradba tvorjenk

Answer 6

Skladenjska postava in besedotvorna ter obrazilo(o).

Question 7

Skladenjska postava

Answer 7

Besedna zveza z enakim pomenom kot ga ima tvorjenka.
majhna miš - miška

Question 8

Besedotvorna postava.

Answer 8

Morfem, ki se je pri tvorjenju iz skladenjske postave ohranil.
Gre za enodelno : sloven-ski
Dvodelno ali več : zobozdravnik

Question 9

Obrazilo

Answer 9

Predpona( pre-pisati),
pripona(dekl-ica)
medpona(zob-o-zdravnik)

Question 10

Glasovna premena

Answer 10

Ob stiku podstave in obrazila.
Palatalizacija,
Jotacija,
Krnitev glasov,
Prevoj,
Preglas.

Question 11

Palatalizacija

Answer 11

k,g,h,c – ž,š,č

roka - ročica, beg - bežati

Question 12

Jotacija

Answer 12

z,s,t,d – ž,š,č,i

voziti-vožnja, prositi-prošnja, gost-goščava

Question 13

Krnitev glasov

Answer 13

Nekateri glasovi izpadejo.
Gledališče, gledališki
bogat, bogastvo

Question 14

Prevoj

Answer 14

V korenu se spremenita samoglasnik in soglasnik.
pismo-pisemski,
dotakniti-dotik,
pes-pasji.

Question 15

Preglas

Answer 15

c,č,ž,š,i + -ov – ev
kovač, kovačev
Aljoša - Aljošev

Question 16

Kako delimo besede?

Answer 16

Pregibne(OSNOVA+končnica) in nepregibne(OSNOVA).

Question 17

Kako delimo besedne vrste?A

Answer 17

Po pomenu, obliki in vlogi v stavku. Osebek, povedek, predmet, prislovnodoločilo.

Question 18

Kako delimo besedne vrste glede na pomen?

Answer 18

Polnopomenske in nepolnopomenske.

Question 19

Polnopomenske

Answer 19

Sam, prid, glagol, števnik, zaimek, prislov.

Question 20

Nepolnopomenske.

Answer 20

Medmet, veznik, členek, predlog.

Question 21

Samostalnik. Delimo.

Answer 21

Poimenuje stvari, ljudi in pojme.
Na občno ime(strah, veselje, avto)
lastno ime(stvarna, zemljepisna, osebna)

Question 22

Samostalnik - vloga v stavku.

Answer 22

Osebek, predmet, p.d., povedek(je slikarka).

Question 23

Število sam.

Answer 23

Števni, neštevni - edninski - skupni(listje, jelenjad), pojmovni(sreča, ljubezen), snovni(moka, voda), množinski(hlače, očala)

Deli telesa- namesto dvojine uporabimo množino-Krilil je z rokami…

Oblačila in naprava, ki so v parih -Imam rokavice.

Question 24

Hiša število.

Answer 24

ena hiša - 101-201,
2 hiši - 102-202
3 hiše - 103-203
5 hiš - 5 - 100

Question 25

Sklanjatve.

Answer 25

Moška, prva ženska in druga, srednja.

Question 26

Moška sklanjatev.

Answer 26

v rod. - a

Question 27

1. ženska sklanjatev

Answer 27

v rod. - e, tudi samostalniki moškega spola(Miha - Mihe)

Question 28

2. ženska sklanjatev

Answer 28

v rod. - i ( perut, peruti)

Question 29

srednja sklanjatev

Answer 29

v rod. - a (polje, polja)

Question 30

Naglasni tipi.

Answer 30

Nepremični, premični na osnovi, mešani, končniški.

Question 31

Nepremični naglasni tip.

Answer 31

sêstra, sêstre

Question 32

Premični naglasni tip.

Answer 32

brême, bremêna - ni na končnici pri večzložnih besedah.

Question 33

Mešani naglasni tip.

Answer 33

Iz končnice na osnovo - zlatô, zlatâ, zlâtu

Question 34

Končniški naglasni tip.

Answer 34

gospâ, gospê

Question 35

Kaj so pridevniki?

Answer 35

Besede, ki poimenujejo vrsto, svojino ali količino.