Besedne Vrste Flashcards
Locimo dve vrsti besed…?
- pregibne in polnopomenske: iz osnove in koncnice, ki se spreminja pri spreganju/sklanjanju (samostalniska beseda, pridevniska, glagol)
- nepregibne in nepolnopomenske: predlogi, vezniki, clenek, medmet (prislov je nepregibna, a polnopomenska beseda)
Naglasni tipi?
- Nepremicni na osnovi: ohranja naglasno mesto (korak)
- Premicni na osnovi: naglas se premika na osnovi (medved)
- koncniski: naglas je na koncnici (dno)
- mesani: vcasih na koncnici, vcasih na osnovi (sneg)
Samostalniski zaimek?
Posredno poimenuje bitja, reci, pojme
1) osebni (jaz, ti)
2) neosebni ne izrazajo slovnicne osebe, imajo samo ednino:
- vprasalni (kdo, kaj)
- oziralni (kdor, kar)
- nedolocni (nekdo, nekaj)
- nikalni (nihce, nic)
- poljubnostni (kdo, kaj)
Pridevniki?
- Lastnostni (kaksen). Stopnjuje se jih 3 stopenjsko (osnovnik, primernik, preseznik), in dvostopenjsko (osnovnik-mlad, elativ-premlad)
- vrstilni (kateri)
- svojilni (cigav)
Stevniki?
Glavni: koliko?
Vrstilni: kateri?
Mnozilni: stokraten
Locilnu: dvoje
Pridevniski zaimki?
Lastnostni (kakrsen)
Vrstilni (kateri)
Svojilni (moj)
Kolicinski (kolikor)
Glagol
Delimo jih na?
Besede s katerimi poimenujemo dejanje, dogajanje, stanje
- polnopomenski (plesati)
- nepolnopomenski: fazni (zaceti), naklonski (moram)
Neosebne glagolske oblike?
Nedolocnik: pogledati
Namenilnik: pogledat
Opisni deleznik: pogledal
Trpni deleznik: zgrajen
Predlog?
Poimenuje prostorsko ali casovno razmerje (pri (sestri), v (soboto)), lahko tudi nacin in vzrok (govoriti) po (slovensko), zaradi (skrbi))
Vezniki
Poimenujejo logicna razmerja
Priredni povezujejo enakovredna razmerja (in, ter, zato)
Podredni pa neenakovredna razmerja (da, ce, ko)
Clenek
Poimenuje sporocevalcevo presojo stvarnosti: ze, le, mogoce, zagotovo, da, ne)
