AZIJSKO POVRŠJE IN NJEGOV VPLIV NA PODNEBJE IN RASTLINSTVO Flashcards
PREDKAMBRIJSKI ŠČITI IN PLOŠČE
na območju Arabskega in Dekanskega polotoka (Indije), Sibirske plošče in nekaterih manjših delov Azije, nižji in uravnan svet
KALEDOSNKA IN HERCINSKA OROGENEZA
se raztezata v pretežno gorati notranjosti med uravnanim delom Sibirije na severu in velikansko verigo mladonagubanih gorstev na jugu.
ALPIDSKA OROGENEZA
je »podaljšek« mladonagubanih gorstev iz južnega dela Evrope. V smeri zahod—vzhod se vleče od gorovij Male Azije in Kavkaza do najvišjih svetovnih gorstev Hindukuša, Karakoruma in Himalaje, potem pa se precej znižana nadaljuje proti jugovzhodu. Nastanek verige je posledica približevanja različnih litosferskih plošč.
OGNJEN OBROČ (opiši, kje, zakaj, plošče, potresi)
Indoavstralska in nekatere manjše plošče na jugu se tu stikajo z velikansko Evrazijsko ploščo na severu. Zato je to območje pogostih potresov. Ob vzhodnih obalah Azije se od Kamčatke prek Japonskega otočja in Filipinov do Indonezijskega otočja vleče še druga, precej nižja veriga mladonagubanih gorstev, ki je delno potopljena pod morsko gladino. Nastala je kot posledica podrivanja Tihooceanske in Filipinske plošče pod Evrazijsko, kar se še danes kaže v živahni potresni in vulkanski dejavnosti. Ta veriga je del t. i. »ognjenega obroča«, ki se razteza na obeh straneh Tihega oceana.
PODNEBNI DEJAVNIKI (3)
Geografska širina, reliefne izoblikovanosti površja in monsunskega kroženja zraka
RELIEFNA IZOBLIKOVANOST (opiši)
Gorstva, ki se v različnih smereh vlečejo čez južni del celine, preprečujejo vlažnim zračnim masam iznad Indijskega oceana dostop v celinsko notranjost. Največ padavin je tam, kjer te trčijo ob reliefne ovire. To je še posebej izrazito na privetrnih pobočjih Zahodnih Gatov v Indiji ter v predgorju Himalaje in drugih visokih gorstev nekoliko bolj v notranjosti. Podobno, vendar manj izrazito vlogo imajo gorske pregrade v zaledju vzhodnih azijskih obal (npr. Veliki Hingan). Največ padavin na vzhodnem obrobju Azije prejemajo gorata otočja »ognjenega obroča«.
Povsem drugače je na zavetrni strani gorstev v notranjosti Azije. Količina padavin je tam marsikje tako majhna, da so nastale puščave
MONSUN (poletni, zimski, opiši)
Azijsko kopno se na jugu v času poletnega monsuna bistveno bolj segreje kot sosednja oceana, zato se nad njim razvije obsežno območje nizkega zračnega tlaka. sem se z juga prestavi območje stekanja pasatov. Posledica tega so vetrovi, ki pihajo z nekoliko hladnejšega oceana na bolj razgreto kopno. Ker se nad oceanom navlažijo, prinašajo na kopno deževje, ki lahko traja več mesecev. V času zimskega monsuna je položaj nasproten. Azijsko kopno se precej bolj ohladi kot sosednja oceana, zato pihajo hladni in suhi vetrovi z ohlajene celine nad toplejša oceana. Monsunsko dogajanje ni omejeno le na Indijsko podcelino, ampak ga občutijo od južnih delov Japonske na severu do Indonezijskega otočja na jugu. Prav na slednjem pa prinaša padavine tudi zimski monsun. Suhi vetrovi iznad kopnega se namreč na poti čez Južnokitajsko morje navlažijo in prinašajo padavine tudi v »zimskem« času.
EKVATORIALNO PODNEBJE
Singapur
vlada na otočjih v bližini ekvatorja, pa tudi na nekaterih obrobnih delih kopnega. Nekoč je tu uspeval tropski deževni gozd, ki pa je zaradi goste poselitve in človekovih posegov danes bolj izkrčen kot na istih geografskih širinah v Afriki in Latinski Ameriki. Še največ ga je ostalo na Indonezijskem otočju, manjši ostanki pa so tudi na Filipinih, Šrilanki, na privetrnih pobočjih Zahodnih Gatov, na Malajskem polotoku in na hribovitem obrobju Indokitajskega polotoka. Prvotni gozd je praviloma ohranjen le še na posebej zaščitenih območjih. Drugod so ga posekali. Če krčevin niso spremenili v obdelovalne in pozidane površine, se je na njih razrasel sekundarni gozd. Ta se od prvotnega razlikuje po manjšem številu rastlinskih vrst.
Za obale in delte velikih rek v tropski Aziji so ponekod značilne mangrove - poseben tip grmičastega in drevesnega rastlinstva, pri katerem se v času oseke pokažejo značilne zračne korenine.
tropski in subtropski pas
SAVANSKO PODNEBJE
Tropski in subtropski pas
Siem Riepa
savanskim rastlinstvom je značilno za velik del Dekanskega in za notranjost Indokitajskega polotoka. Kjer je dovolj padavin, uspeva travniško rastlinstvo z grmičevjem in drevjem.
TROPSKO IN SUBTROPSKO POLSUHO IN SUHO PODNEBJE
Medina
s polpuščavskim in puščavskim rastlinstvom so na Arabskem polotoku in v notranjosti celin. Točne meje med njimi je zelo težko potegniti, kjer je vsaj še nekaj padavin, uspeva šopasta trava s trnatimi rastlinami, ponekod pa rastlinstva sploh ni. Največje puščave so na Arabskem polotoku, na meji med Indijo in Pakistanom (puščava Tar) ter v celinski notranjosti Irana in Afganistana, od koder se nadaljujejo proti severu.
SREDOZEMSKO PODNEBJE
Bejrut
z mediteranskim rastlinstvom je značilno za širši obalni pas Sredozemskega in Črnega morja na skrajnem jugozahodu Azije. Rastlinstvo sestavljajo zimzeleni listavci (zlasti različne vrste hrastov), iglavci (bori, ciprese), grmi in aromatična zelišča. Zanimiv iglavec je cedra. Cedrovi gozdovi so se v glavnem ohranili le v Libanonu, ki ga včasih imenujejo »dežela ceder«.
Subtrospko vlažno podnebje
Jabalpurja
značilnem za jugovzhodne dele Azije, je še posebej izrazit poletni višek padavin. Zato ga včasih enačijo s pojmom monsunsko podnebje, čeprav so monsunski vetrovi značilni tudi za ekvatorialno in savansko podnebje. Značilno rastlinstvo sta vlažni subtropski in monsunski gozd. Drevesa so nižja in redkeje posejana, travniške podrasti je več kot v tropskem deževnem gozdu. V vlažnem subtropskem gozdu so drevesa zimzelena, saj je vse leto dovolj vlage, v monsunskem gozdu pa nekatera drevesa v času sušne dobe liste odvržejo. Omenjeni vrsti gozdov sta v več različicah značilni predvsem za južno Kitajsko. Med gospodarsko pomembnimi rastlinami je treba omeniti bambus in tikovec.
GORSKO PODNEBJE IN RASTLINSTVO
V vseh azijskih gorstvih se pojavljajo različne oblike gorskega podnebja in rastlinstva. Marsikje (npr. v Himalaji) so se izoblikovali izraziti rastlinski višinski pasovi.
KONTINENTALNO VLAŽNO PODNEBJE
Na vzhodnih delih celine, kjer lahko zračne mase z oceana neovirano prodirajo v nižavja severnega dela Kitajske, je območje kontinentalnega vlažnega podnebja (klimogram Pekinga). V severnem delu Japonske je vpliv oceana še močnejši, zato ima podnebje več potez oceanskega podnebja. Značilno rastlinstvo so listnati gozdovi z nekaterimi drevesnimi vrstami, ki jih poznamo tudi v Evropi (bukev, hrast, gaber). Značilni so za severno Japonsko, Korejski polotok in severovzhodno Kitajsko.
KONTINENTALNO SUHO IN POSLUHO PODNEBJE
V notranjosti celine, še posebej za orografskimi ovirami zahodno od kitajskih nižavij, se podnebje močno spremeni. Padavin je vse manj, zato se začne največje območje kontinentalnega polsuhega in suhega podnebja na svetu, ki se razteza čez večji del celine, vse do Kaspijskega jezera. Značilno je za nekoliko dvignjeno planotasto površje, za globoko ugreznjene kotline severozahodne Kitajske in za velika nižavja vzhodno od Kaspijskega jezera. (Vmesna go rovja, ki obrobljajo kotline, imajo seveda gorsko podnebje.) V kontinentalnem suhem podnebju mm padavin) uspeva le polpuščavsko in rastlinstvo (klimogram Urumčija). Največje puščave zmerno toplega pasu so Gobi na meji med in Kitajsko, Takta Makan v zaprti Tarimski Karakum in Kizilkum v Turanskem nižavju
