avto Flashcards
pasivna vs aktivna varnost
pasivna ⇒ elementi vozila, ki se aktivirajo med nesrečo in skušajo zmanjšati njegove posledice (karoserija, varnostni pasovi, naslonjala za glavo, zračne blazine)
aktivna ⇒ elementi vozila, ki skušajo preprečiti nastanek nesreče (ESP, podvozje, pnevmatika, zavorna naprava, krmilni mehanizem, svetlobna oprema, senzorji, asistenca)
karoserija
= zgradba vozila, ki služi kot prtljaga pred zunanjimi vplivi pri nesreči
korozija, rjavenje pločevinastih delov karoserije ⇒ trdnost karoserije se zmanjšuje
element pasivne varnosti
varnostni pasovi
⇒ ob sunkovitem zaviranju, trčenju zadržijo na sedežu
zamenjava: kaže natrganost, ob trčenju se je aktiviral, zatika se sponka oz. mehanizem za zavijanje
vzdrzevanje: ne navijajo se dovolj lahkotno ⇒ operemo (v celoti izvlečemo in z gobo in milom očistimo) in ponovno navijamo ko je suh
element za pasivno varnost
naslonjala za glavo
nastavimo na višini temena glave
varuje vretence glave, ko se ta odleti nazaj pri trčenju
pasivna varnost
zracne blazine
čelne ⇒ zaščita prsnega, vratnega dela in glave voznika in potnika ob njem pri čelnem trčenju (v sredinskem delu volana, v armaturni plošči pred potnikom ob vozniku), optimalna učinkovitost pri razdalji 25 cm prsnega koša voznika in volana
bočne ⇒ zaščita ledvenega dela voznika in potnikov pri bočnem trčenju, lahko namestimo le temu prirejene ustrezne sedežne prevleke (v naslonjalih sprednjih in zadnjih sedežev)
zavese ⇒ v delu stebričkov za zaščito vratnega dela in glave voznika in potnikov pri bočnem trčenju
v področju nog ⇒ v spodnjem delu armaturne plošče za zaščito nog in kolen voznika ter potnika ob njem pri čelnem trčenju
napolnijo se samo enkrat
pasivna varnost
za najbolj učinkovito delovanje zračnih blazin =>
v žepih ne smemo imeti ostre predmete
pravilno se pripnemo z varnostnim pasom
ne smemo imeti v naročju nobenih predmetov ali naslanjati noge na armaturno ploščo
predmeti ne smejo biti na armaturni plošč
trši predmeti morajo biti pospraavljeni v zaprte predale ali prtljažnem prostoru
opozorilna svetilka “AIRBAG OFF”
izključena zračna blazina na potnika ob vozniku (le ko je tam otroški sedež)
ESP
elektronski stabilizacijski program
med vožnjo zadrži vozilo na vozišču (proti zanašanju)
vozilo nagiba k zdrsu s sprednjim delom (podkrmiljenje) ⇒ delovanje zavore zadnjega kolesa na notranji strani ovinka
vozilo nagiba k zdrsu z zadnjim delom (predkrmiljenje) ⇒ delovanje zavore sprednjega kolesa na zunanji strani ovinka
podvozje
obes koles/preme = vezni člen med karoserijo vozila in kolesi, ki zagotavljajo določen položaj vseh koles
vzmeti ⇒ na nevarnem vozišču zadržujejo sunke
blažilniki ⇒ skrbijo za dober stik pnevmatik z voziščem
vožnja z izrabljenimi blažilniki
manjša stabilnost vozila, daljša zavorna pot
pnevmatika
= stična površina gum s tlemi
morajo vsi biti iste velikosti, vrste in obrabljenosti, na isti osi morajo biti iste nosilnosti, hitrostnega razreda, proizvojalca in dezena (različnost pnevmatik ⇒ lahko zanese vozilo)
dezen = obodna površina, ki zajema tekalno površino s posebno oblikovanimi žlebovi (profil)
karkasa = nosilni del, ki poteka preko plasteh po najkrajši poti od ene do druge noge
noga ⇒ se namesti na platišče
aktivna varnost
označba: XXX/XX – AYY – WWV na pnevmatiki
XXX = širina pnevmatike (mm)
XX = razmerje med višino in širino
A = označba radialne pnevmatike (črka)
YY = premer platišča (v palcih)
WW = indeks nosilnosti
V = črkovni simbol hitrostnega razreda (največja hitrost)
vrste pnevmatik
poletne => žlebi so namenjena odvajanju vode (najmanj 1.6 mm), dober oprijem pri višjih T na asfsaltu
zimske (15.11 - 15.03) => globoke žlebove in lamele (najmanj 3 mm), boljše oprijemanje pri nizkih T, v snegu, na ledu
preverjanje pnevmatik
vsakih 1000-2000 km
polnilni tlak (v hladnih pnevmatikah, mora ustrezati strani vozila, obremenjenosti in dimenziji pnevmatike)
globina zlebov
enakomerna obraba pnevmatik
morebitne vidne poskodbe
premalo tlaka v pnevmatikah ⇒
manjša stabilnost
bočna deformacija ⇒ zdrs
ne nudijo zadostne odzivnosti in stabilnosti
večja poraba goriva in obraba pnevmatik (na robovih)
pretirano segretje pnevmatik
vleka volana v eno smer če ima ena pnevmatika bistveno prenizek tlak
preveč tlaka v pnevmatikah⇒
manjša stabilnost (hitro zdrsne), manjša stična površina
večja obraba, predvsem na sredini
neravnine vozišča se prenesejo na podvozje kot močni udarci
spremenjena poraba goriva
vzroki za poskodbe pnevmatik
prehitra vožnja po poškodovanem vozišču
prehitra, napačna vožnja čez robnike
parkiranje na robniku
stik z oljem, maščobo, gorivom (operemo z detergentom in vodo)
čiščenje z visokotlačno napravo za pranje
obraba pnevmatik je odvisna od
načina vožnje
vrednosti polnilnega tlaka
napak na podvozju ⇒ neenakomerna obraba
označba pnevmatik v EU
A (najboljše) - E (najslabše) ⇒ boljša ocena: hitrejša ustavitev na mokrem ob močnem zaviranju
A, B, C: ocena hrupa, ki ga ustvarijo med vožnjo
QR koda s podrobnosti o izbrani pnevmatiki
zmogljivost v snežnih/lednih razmerah
tip pnevmatik
zavorna naprava
zavorna sila iz zavorne naprave se prenese na kolesa preko hidravličnega sistema
pri novejših avtomobilih so zavore opremljene s sistemom ABS
vrste zavor na osebnih avtomobilih: kolutne zavore, bobnaste zavore
vožnja na klancih navzdol ⇒ zavore se lahko pregrejo ⇒ čim več zaviramo z motorjem
vozimo po poti s soljo, zapuščamo avtopralnico ⇒ zavore prijemajo z zakasnitvijo ⇒ podaljševanje zavorne poti
aktivna varnost