Arteriski sistem (protok, delovi, regulacija, pritisok)

Question 1

Sto e ulogata na ,,hidraulicniot filter,, vo arteriskiot sistem?

Answer 1

Transformacija na isprekinatiot tek na isfrlanje na krvta vo ednolicen neprekinat tek

Question 2

Koj e principot na rabota kaj hidraulicniot filter?

Answer 2

Za vreme na sistola celiot udaren volumen se isfrla niz arteriskiot sistem. Pri toa del od energijata na muskulnata kontrakcija se koristi za isfrlanje na krvta od arteriite vo kapilarite. Dodeka ostatokot od krvta se transformira vo potencijalna energija pri sto golem del od udarniot volumen se zadrzuva vo arteriite. Pa taka pri dijastola taa potencijalna energija se transformira vo kineticka se koristi za prenos na krvta od arteriite do kapilarite.

Question 3

Sto pretstavuva poimot odlozena komplijansa?

Answer 3

Krvniot sad izlozen na zgolemen volumen prvo reagira so porast na pritisokot, no odlozenoto rastegnuvanje poradi zgolemen volumen go vrakja pritisokot vo normala. Ovoj mehanizam e vazen pri zgolemen volumen na krv na primer pri transfuzii

Question 4

Sto opfakja procesot na prenesuvanje na pritisokot na pulsot vo arteriite?

Answer 4

Pri ufrlanje na krvta od levata komora vo aortata doaga do rastegnuvanje na nejziniot dzid i toa predizvikuva pritisocen bran niz site nejzini granki.

Question 5

Kolku iznesuva brzinata na pulsniot pritisok niz poedini delovi na kvs?

Answer 5

Aorta 3-5m/s
Golemi arterii 5-7 m/s
Mali arterii 15-35m/s

Question 6

Koj e odnosot pomegju brzinata na pulsniot pritisok i komplijansata na krvniot sad?

Answer 6

Obratnoproporcionalni

Question 7

Sto pretstavuva prigusuvanje na pulsniot bran?

Answer 7

Progresivnoto smaluvanje na pulsaciite kon periferijata, odnosno pulsaciite vo kapilarite edinstveno se cuvstvuvaat samo koga ima ekstremna dilatacija vo arteriolite

Question 8

Kakov e odnosot na stepenot na prigusuvanje?

Answer 8

Toj e direktno proporcionalen so proizvodot na otporot i komplijansata

Question 9

Sto pretstavuva sreden arteriski pritisok?

Answer 9

Prosecnata vrednost na pritisokot vo arteriite vo odreden period

Question 10

Koga se javuva tranzitorno zgolemuvanje na pritisok (10-15mmHg)?

Answer 10

Posle obrok

Question 11

Sto se slucuva so krvniot pritisok pri spienje i naglo budenje?

Answer 11

Vo tek na spienje znacitelno se namaluva za 20-40mmHg, dodekata nagloto budenje moze da predizvika ekstremen porast na pritisokot i do 170/100 mmHg

Question 12

Koi se tehnikite za merenje na krven pritisok?

Answer 12

Auskultatorna, palpatorna i oscilometriska

Question 13

Koj e principot na merenje na krven pritisok?

Answer 13

Izednacuvanje na pritisokot vo manzetnata ispolneta so vozduh so pritisokot vo krvniot sad

Question 14

Kakvi mehanizmi za regulacija na krven pritisok postojat?

Answer 14

Kratkorocni ( preku nervni refleksi i hormonski mehanizmi) i dolgorocni ( povrzani so bubregot i regulacija na krvniot volumen)

Question 15

Koi 3 glavni promeni doveduvaat do porast na krvniot pritisok?

Answer 15

1. Konstrikcija na skoro site arterioli
2. Konstrikcija na golemite krvni sadovi
3. Direktna stimulacija od simpatikusot

Question 16

Koj e najpoznat brz nerven kontrolen mehanizam?

Answer 16

Refleks- arteriski baroreceptorski kontrolen sistem

Question 17

Kade se najbrojni baroreceptorite i na koj princip rabotat?

Answer 17

Najmnogu gi ima vo dvete vantresni karotidni arterii, aortata i vo karotidniot sinus
Osnova na mehanizmot e isteganje na baroreceptorite pri zgolemen pritisok i isprakanje na impulsi do CNS

Question 18

Preku sto se prenesuvaat impulsite od karotidniot sinus, a preku sto od aornite telca?

Answer 18

Sinus caroticus- preku maliot Heringov nerv
Aortni telca- preku vagus do tractus solitarius na prodolzeniot mozok

Question 19

Sto se slucuva so sozdavanje na sekundarnite impusli?

Answer 19

Inhibicija na vazokontriktoren centar i ekscitacija na vagusen centar

Question 20

Vo koi intervali na pritisok pocnuvaat da se isprakjaat impulsi od baroreceptorite?

Answer 20

Sinus caroticus- koga ke se nadmine 60mmHg
Aortni telca- koga ke se nadmine 90mmHg

Question 21

Zosto sistemot na baroreceptori se narekuva puferski?

Answer 21

Bidejki dejstvuva i pri namalen i pri zgolemen pritisok

Question 22

Na koj princip raboti hemoreceptorniot sistem?

Answer 22

Postojat hemoreceptori smesteni vo aortata i karotidnite arterii koi se aktiviraat pri visok na CO2 ili H+, ili namaluvanje na O2

Question 23

Sto se slucuva pri ishemicna reakcija na CNS?

Answer 23

Pri ekstremen pad na pritisokot sto predizvikuva mozocna ishemija, nedovolna ishrana na tkiva itn doagja do draznenje na simpatickiot centar i negova silna ekscitacija. Vrz aktivacija na centarot vlijaat zgolemuvanje na koncentracijata na CO2 (poradi smalen protok), laktati, kiseli metaboliti itn

Question 24

Na koj pricnip raboti sistemot bubreg- telesni tecnosti?

Answer 24

Spagja vo dolgorocna regulacija i osnovata lezi vo zgolemuvanje na diurezata za izlacuvanje na visokot na ECT i smaluvanje na pritisokot

Question 25

Koi dvete glavni determinanti za dolgorocno odrzuvanje na arteriskiot pritisok?

Answer 25

1. Stepenot na pridvizuvanje na bubrenata eliminaciona kriva za vodata i elektrolitite
2. Pridvizuvanje na krivata za vnes na soli i tecnosti

Question 26

Sto pretstavuva princip na beskonecna amplifikacija?

Answer 26

Spored ovoj princip pri promena na bilo koja od dvete determinanti doagja do reguliranje na pritisokot na novo nivo, odnosno na nova ramnotezna vrednost

Question 27

Koj e redosledot na slucuvanja pri porast na ECT i pritisok?

Answer 27

Porast na volumen na ECT –>Porast na krven volumen–>
Porast na sreden cirkulatoren pritisok–>Zgolemeno vensko vrakanje na krv vo srceto –> Porast na minuten volumen–> Porast na krven pritisok

Question 28

Kako prekumerniot vnes na sol doveduva do porast na volumen na ECT?

Answer 28

1.Doveduva do porast na osmolarnosta na tecnosti so sto se stimulira centarot za zed i doaga do prekumeren vnes na tecnosti koi go zgolemuvaat volumenot na ECT
2. Zgolemenata osmolarnost go stimulira hipotalamusot, pri sto raste nivoto na ADH i se namaluva nivoto na izlacena urina

Question 29

Sto pretstavuva reninot i kade e smesten?

Answer 29

Toa e mal proteoliticki enzim primarno smesten vo granulite na mioepitelnite kletki vo jukstaglomerularniot aparat, potocno vo dzidot na aferentite arterioli
- Deponiran e vo forma na neaktiven prorenin

Question 30

Struktura na angiotenzinogen?

Answer 30

-reninski supstrat
-tetradekapeptid
-alfa globulin
-sintetiziran vo hepar

Question 31

Kakov peptid e angiotenzin 1?

Answer 31

Dekapeptid

Question 32

Koj enzim go konvertira angiotenzin 1 vo angiotenzin 2?

Answer 32

Kinaza 2

Question 33

Kako se formira angiotenzin 2?

Answer 33

Pod dejstvo na enzimot kinaza 2 od angiotenzin 1 se otstranuvaat 2 molekuli i se dobiva oktapeptid- angiotenzin 2

Question 34

Kolku vreme reninot se zadrzuva vo cirkulacija?

Answer 34

30-60 minuti

Question 35

Kolku vreme angiotenzin 2 se zadrzuva vo krvta i zosto?

Answer 35

1-2 minuti bidejki brzo e deaktiviran od grupa enzimi- angiotenzinazi

Question 36

Preku koi 2 efekti angiotenzin 2 go pokacuva pritisokot?

Answer 36

1. Silna vazokonstrikcija
2. Retencija na sol i voda preku bubrezite sto doveduva do porast na volumen vo ECT

Question 37

Preku koi 2 mehanizmi angiotenzin 2 doveduva do zadrska na sol i voda vo bubrezite?

Answer 37

1. Neposredno vlijanie vrz bubrezite
2. Vlijae vrz izlacuvanje na aldosteron

Question 38

Kako se zgolemuva lacenjeto na aldosteron?

Answer 38

Tonin (enzim)–> Angiotenzin 2 ( - edna aminokiselina)
–> Angiotenzin 3 (heptapeptid) –> vlijae na cortex gl. suprarenalis

Question 39

Koe e dejstvoto na aldosteron?

Answer 39

Vlijae vrz zgolemuvanje na tubulnata reapsorpcija na Na i do zadrska na voda i porast na ECV