Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Antika > Antična Grčija > Flashcards

Antična Grčija Flashcards

1
Q

Območje antične Grčije

A

Območje današnje Grčije in maloazijske obale (vmes je ležalo Egejsko morje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kakšna pokrajina je Grčija?

A

Zelo gorata in težko prehodna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kateri območje so Grki poselili?

A

Doline

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kje je potekala komunikacija med med njimi?

A

Po morju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

S kom so bili Grki v stiku?

A

Mezopotamijo, Babilonci in Feničani.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Od koga so vzeli pisavo?

A

Feničanov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako so živeli Grki?

A

Uravnoteženo in preprosto. Vsak je skrbel zase

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

S čim so se ukvarjali?

A

Z obrtjo, trgovino in kmetijstvom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kakšni so bili Grki?

A

Iznajdljivi, odprti in prožni v razmišljanju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kakšna je bila delitev Grčije?

A

Severna Grčija, srednja Grčija in Južna Grčija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Severna Grčija pokrajine, prebivalstvo

A

Tasalija, Beocija; Eolci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Srednja Grčija pokrajine, prebivalstvo

A

Atika, Evboja; Jonci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Južna Grčija pokrajine, prebivalstvo

A

Peloponez; Dorci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Polis definicija

A

Majhne mestne državice ob neposredni bližini morja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Koliko polis je bilo v antični Grčiji?

A

Okrog 100.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Koliko je bil najslajši polis oddaljen od morja?

A

70 km stran.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kateri sta bili največji polis in koliko prebivalcev sta imeli?

A

Antene in Sparta, okrog 200 000 prebivalcev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kdo je izračunal idealno število prebivalcev polis in koliko je bilo to število?

A

Platon, 5040.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je Akropola?

A

Je vzpetina, ki je bila na sredini polis.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je bilo na Akropoli?

A

Svetišče posvečen bogu tiste polis.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je pripadalo vsaki polis

A

Podeželje (kmeti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kakšne so bile meje polis?

A

Naravne, okrog polis je bilo lahko tudi obzidje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Glavne polis?

A

Atene, Sparta, Miklet, Argos, Korint, Tebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj je bilo srce polis?

A

Agora oz glavni trg.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kakšno politično ureditev je lahko imela polis?

A

Kraljevina, aristokracija, tiranija, oligarhija, demokracija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Povezovalni elementi Grkov so:

A

Olimpijske igre, preročišče v Delfih, skupna pisava, skupnk bogovi, Homerjeva epa, skupina zgodovina in nevarnost s strani Perzije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kdaj je potekala velika grška kolonizacija?

A

8-6 stoletje pred našim štetjem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kje so se Grki razširili?

A

Okrog Sredozemlja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj je bil razlog za veliko grško kolonizacijo?

A

Povečanje števila prebivalstva, potreba po obdelovalnih površinah, želja po trgovanju in politični nemiri.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kaj so Grki najprej poselili in zakaj?

A

Jug Italije in Sicilije zaradi rodovitne zemlje (prazen prostor).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kje v Italiji so Grki imeli kolonije?

A

Sirakuze, Neapolis, Kime, Tarent

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Grke so zanimali jadranski otoki. Kje so ustanovili kolonije?

A

Phonos- Hvar, Issa- Vis, Korkira Melajna- Korčula

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Poleg Sicilije in Jadrana kje so se ustanovili kolonije?

A

Črno morje: Bizanc, Trapezunt, Odessus, Olibia S trgovali so s Skiti
Območje severne Afrike: Navkratis, Kyrene. Naprej niso šli zaradi kartežanov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

V kolonije so izvažali:

A

Oljke, vinsko trto, keramiko, arhitekturo, pisavo, kulturo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Iz kolonij so uvažali:

A

Sužnje, rudna bogastva, kože, med, vosek.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kdo je ustanovil Sparto?

A

Dorci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Pa čem sta se antene in Sparta bistveno razlikovali?

A

Po njihovi filozofiji
Atene so duhovne in politične.
Sparta je neizprosna vojaška disciplina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Po čemu je bila Sparta še znana

A

Vojaški disciplini, lončarskih izdelkih in igrah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kje je nastala Sparta?

A

Na Peloponezu v Lakoniji malo stran od morja. Obdajale so jo gore

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kaj je bila glavna panoga Šparte?

A

Poljedelstvo in živinoreja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kakšno vojsko je razvila Sparta?

A

Kopensko (Hopliti).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Katera ruda je bila v bližini Šparte?

A

Železo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Kako je potekalo vojaško urjenje v Sparti?

A

Od sedmega leta naprej so se otroci urili v vojaških zavodih, kjer so jih urili v špartanske vojake.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kdaj so se Spartanci lahko poročali?

A

Po dvajsetem letu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kakšna je bila delitev v Sparti?

A
  1. Spartiati (9000)
  2. Periojki (40-60 000)
  3. Heloti oz staroselci (140-200 000)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kaj so bile kripteje

A

Pogromi nad Heloti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Kdo je vodil Sparto?

A

Dva kralja, ki sta se menjala na pou leta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Kaj je imela Sparta poleg dveh kraljev?

A

Ljudsko skupščino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kdo je lahko sestavljal špartansko ljudsko skupščino?

A

Vsi moski spartiati starejši od 30 let.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Kdo sestavlja svet starišin oz gerazijo in kaj je bila njihova naloga?

A

28 članov starejših od 60 let in dva kralja. Pripravljali so zakone za vojaški zbor in čuvali politično ureditev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Kaj je peloponeška zveza?

A

Zveza med Sparto in drugimi polis na Peloponezu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Kaj je Falanga?

A

Spartanska taktika, pri kateri so vojaki naredili želvo iz ščitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Kje so se razvile Atene in kdo jo je poseljeval?

A

V Atiki (osrednja Grčija) 6 km stran od morja, Jonci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

S čim so se ukvarjali v Atenah?

A

S trgovino, ribolovom in obrtjo

55
Q

V kakšno vojaško silo so se razvile Atene?

A

Pomorsko

56
Q

Kaj so triene oz troveslače?

A

Ladje, ki so jih uporabljali v Atenah.

57
Q

Česa so v Atenah veliko pridelovali?

A

Olja in keramike.

58
Q

Kaj so dovažali v antene in kaj izvažali?

A

Dovažali si žito, izvažali pa dobrine.

59
Q

Kater rudnik se je nahajal v bližini Aten?

A

Rudnik živega srebra in marmorja

60
Q

Kdo je bila zavetnica Aten in kaj je predstavljala?

A

Atena, ki je predstavljala modrost in lov.

61
Q

Kakšno ureditev so imele Atene takoj po nastanku.

A

Kraljevino in aristokratski svet.

62
Q

Kdaj je plemstvo v Atenah odpravilo dedno monarhijo?

A

682 pred našim štetjem.

63
Q

Kdo je v Atenah prevzel oblast po odstranitvi dedne monarhije?

A

9 uradnikov, nastala je aristokratska republika.

64
Q

Kdo je imel pri aristokratski republiki v Atenah glavno vlogo?

A

Plemstvo

65
Q

Kaj vse je plemstvo v Atenah vpeljalo?

A

Visoke davke, zapletli so se v vojne, povečali so si bogastvo.

66
Q

Kdo je v Atenah nosil največje breme in plačeval davke?

A

Kmetje.

67
Q

Kdo je leta 559 pred našim štetjem sistematsko reševal krizo v Atenah?

A

Solon.

68
Q

Kako se je odpravila sistematska kriza v Atenah?

A

Kmetje so bili odkupljeni in državljani so bili razdeljeni v štiri razrede glede na njihovo premoženje (timokracija)

69
Q

Kdo je po Solonu zavladal kot tiran?

A

Pejzistrat.

70
Q

Kaj je želel doseči pejzistrat?

A

Trudil se je za povrnitev moči v Atenah, obdržal Solonovo razdelitev, pospeševal umetnost, literaturo, prevod Homerjevih epov

71
Q

Kako se imenujeta pejzistratova sinova in kako sta vladala

A

Hipij in Hiparh. Vladala sta kot klasična tirana.

72
Q

Kdo je zavladal po Hipiju in Hiparhu in kaj je bila njegova želja?

A

Klejsten, katerega želja je bila sodelovanje ljudstva pri vodenju države.

73
Q

Kako je Klejsten preprečil tiranijo?

A

S črepinjsko sodbo.

74
Q

Kako je delovala črepinjska sodba?

A

Ko se je nabralo 6000 črepinj s posameznikovim imenom, so ga izgnali za 10 let a njegovo premoženje je ostalo.

75
Q

Od kje so je se je raztegala Perzija v drugi polovici šestega stoletja?

A

Od sredozemskega morja do reke ind

76
Q

Kako rečemo državi kot je Perzija?

A

Svetovna država.

77
Q

Kako je Perzija ravnala z novim ljudstvom?

A

Vključili so jih v Perzijo, njihovo vojsko in jim dali davke.

78
Q

Kdaj so maloazijski Grki postali del Perzije?

A

Konec šestega stoletja pred našim štetjem.

79
Q

Leta 500 pred našim štetjem je nastal upor proti Perziji. Kdo vse se je upiral?

A

Polis Milet (Jonci), pomagali sta polis Atene in Eretrija.

80
Q

Kaj se je z uporom zgodilo leta 694 pred našim štetjem?

A

Perzija zravnala Milet in ljudstvo odpeljala v suženjstvo.

81
Q

Katera je bila prva bitka proti Grčiji in kdaj?

A

Leta 490 pred našim štetjem bitka pri Maratonskem polju.

82
Q

Opiši bitko pri Maratonskem polju.

A

Grki so pod vodstvom Dareja izkoristili prednost terena in Perzijce obkrožili. Te niso imeli druge izbire, kot da bi zbežali po morju nazaj v Perzijo. Tako so Grki zmagali bitko.

83
Q

Kdo (Perzijec) in kje je vodil bitko leta 480 pred našim štetjem?

A

Kserks pri Termopilah.

84
Q

Kaj se veš o bitki pri Termopilah?

A

Kserks je poslal ogromno vojsko proti Grčiji proti Termopilam, kjer je bilo pod vodstvom Leonidasa tristo vojakov. Spartanci so se dobro borili a so bili zaradi izdajalca poraženi.

85
Q

Pri kateremu otoku je ponovno prišli do spopada leta 480 pred našim štetjem?

A

Pri Salamini.

86
Q

Kaj veš o bitki pri Salamini?

A

Dogajala se je na otoku, ki je imel ožino v kateri so čakali pripravljeni Grki. Perzijci so bili obveščeni, kje se nahajajo Grki in po hitrem postopku prišli do ožine, ker so mislili, da Grki odhajajo in niso pripravljeni. Ko so prišli do ožine so jih Grki razfukal in Perzijci so se umaknili.

87
Q

Leta 479 so bili Perzijci ponovno poraženi in obupali nad osvajanjem Grčije. Katera bitka je to?

A

Bitka pri Platajah in Mikalah.

88
Q

Zakaj so Grki premagali Perzijce v bitkah?

A

Ker so poznali prednost terena, bili enotni, taktični in fizično pripravljeni

89
Q

Katera polis je izstopila po grško perzijskih vojnah?

A

Atene.

90
Q

Da bi ponovno preprečili napad Perzije so Atene ustanovile novo vojaško zvezo, ki se je imenovala:

A

Atiško Delska pomorska zveza.

91
Q

Kako je lahko polis vstopila v AD zvezo?

A

Dajale so ladjevje ali pa plačevale določeno vsoto denarja

92
Q

Kdo je upravljal denar AD zveze in kaj so z njim še delale?

A

Atene, ki so se hkrati obnavljale s tem denarjem.

93
Q

Kaj se je po AD zvezi zgodilo Atenam?

A

Doživele do velik gospodarski, politični in vojaški razcvet.

94
Q

Kdo je bil vladar v zlati dobi Aten?

A

Periklej.

95
Q

Kdo je opravljal vso delo, da so se moški lahko ukvarjali s politiko?

A

Sužnji(Teti).

96
Q

Kakšna ureditev se je pojavila v Atenah pod vodstvom perikleja?

A

Atenska demokracija

97
Q

Komu so bile dostopne oblastne in politične funkcije?

A

Polnoletnim državljanom.

98
Q

Kako je nekdo lahko v Atenah prišel na oblast?

A

Z žrebanjem.

99
Q

Česa pa v Atenah niso žrebali?

A

Poveljnikov in finančnikov.

100
Q

Ali je v Atenah bila posredna ali neposredna demokracija?

A

Neposredna.

101
Q

Kaj so bile vrednote v antični Grčiji?

A

Izobraženost, razgledanost in govorne sposobnosti.

102
Q

Kaj so dnevnice?

A

Denarno nadomestilo za izpad dohodka.

103
Q

Zaradi česa je lahko neposredna demokracija uspevala?

A

Zaradi dnevnic.

104
Q

Kdo je izumil dnevnice?

A

Periklej.

105
Q

Od kod je prišel denar za dnevnice?

A

Iz Atiško Delske zveze.

106
Q

Kateri so bili organi odločanja v Atenah

A

Ljudska skupščina
Svet petstotih (daje dnevni red, predlaga zakone)
Ljudsko sodišče (6000 držalvljanov, zelo nedodelano)
Nosilci izvršilne oblasti (strategi ,mandat eno leto)

107
Q

Kakšne so postale Atene v periklejevem času?

A

Akropola antičnega sveta.

108
Q

Kaj so v atenah obnovili in s katerimi mesti so se povezali?

A

Pirej in Faleron.

109
Q

Kateri kipar je takrat obnavljal?

A

Fidija.

110
Q

Kdo vse je v tem času deloval?

A

Dramatik Sofokles
Zgodovinar Herodot
Arhitekt Hipodam
Kipar Fidija

111
Q

Pomanjkljivosti atenske demokracije

A 
Odločali samo svobodni polnoletni moški 20%
Vsi ostali nimajo pravic
Državne službe trajajo eno leto
Hitra menjava zakonov
Demagogi
Nedodelana sodišča
112
Q

Kdo se je spopadel med peloponeškimi vojnami

A

Atene in Sparta

113
Q

Kako je umrl Periklej?

A

Zaradi kuge.

114
Q

Kdo je zmagal v peloponeških vojnah

A

Noben od atene niti sparte. Dvignil se je Tebe.

In hitro se je začela razvijati Makedonija

115
Q

Kje je ležala Makedonija?

A

Na severu današnje Grčije.

116
Q

Kdo je bil na oblasti Makedonije ko se je hitro širila?

A

Filip 2.

117
Q

Kako so Grki na njih gledali?

A

Etnocentristično (zviška)

118
Q

Kakšna je bila vizija Filipa 2?

A

Osvojiti Grčijo in se širiti proti perziji.

119
Q

Kakšne taktike je imel?

A

Prepričevanje
Podkupovanje
Vojska

120
Q

Kateri stranki sta se pojavili

A

Makedonska

Protimakedonska demagog Demosten

121
Q

Leta 339 pr n št so se grki spopadli s Filipom 2 ko je posegel na območje srednje grčije. Kdo in kdaj je zmagal?

A

Filip 2 leta 338 pr n št. Pri Hajroneji.

122
Q

Kaj se je zgodilo ko je makedonija premagala grčijo?

A

Polis so izgubile samostojnost.

123
Q

Kaj je Filip 2 naredil z Grki?

A

Povezal je vse Grke v korintsko panhelensko zvezo na kongresu v korint (razen Sparta).

124
Q

Kaj je želel z Grki?

A

Osvojiti perzijo.

125
Q

Kaj se je s Filipom zgodilo leta 334?

A

Bil je ubit.

126
Q

Kdo je napredoval Filipu?

A

Aleksander (20 let).

127
Q

Katere vse bitke so bile proti perziji?

A

Granik
Is (Darej zbeži)
Gavgamel (darej zbeži je ubit).

128
Q

Kaj je po Perziji osvojil Aleksander?

A

Vse do Egipta.

129
Q

Kaj je ustavnovil v Egiptu?

A

Aleksandrijo (sprejeli so ga kot rešitelja).

130
Q

Do kam je Aleksander prišel?

A

Do reke ind.

131
Q

Kako je razdelil vojsko?

A

Kopenski in morski del.

132
Q

Kje in zakaj je umrl?

A

V Babilonu zaradi izčrpanosti.

133
Q

Katero kulturo je začel sprejemati?

A

Grško in perzijsko kulturo (helenizem).

134
Q

Komu je po smrti razdelil ozemlje?

A

Diadohom.
Ptolemaj (Egipt)
Selevkid (Perzija)
Antagonid (Grčija in Makedonija)

Antika (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions