8 Flashcards

kostnina

1
Q

a) Kako je zgrajeno človeško okostje?

b) Funkcije kostnine?

A

a)
- kostnina
- hrustančevina: v obliki sklepnega hrustanca in v rastnem hrustancu
- vezivo: periost + endost
- maščobno tkivo: medularna votlina
- kostni mozeg: medularna votlina

b)
- podpirajo mehka tkiva
- nanje se pripenjajo mišice
- usklajeno gibanje
- zaščita vitalnim organom v predelu glave in prsnega koša
- v njem kostni mozeg: hemopoeza
- skladiščijo Ca2+, PO4, druge ione

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

a) Kako je sestavljena kostnina?

b) Ali je specializirana ali nespecializirana oblika veziva?

c) Kakšna je medceličnina?

A

a) celice + medceličnina (zunajcelični matrix)

b) specializirana

c) mineralizirana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako je sestavljena medceličnina?
Opiši.

A

Oba omogočata trdnost in določeno mero prožnosti.

  1. ORGANSKI del = OSTEOID:
    - kolagen I
    - proteoglikani
    - GAG (hondroitin-4-sulfat, 6, keratan sulfat, hialuronska kislina)
    - glikoproteini (osteokalcin, osteonektin, osteoadherin)
  2. ANORGANSKI del:
    - kalcijev hidroksiapatit
    - bikarbonatni + citratni + Mg + K + Na ioni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

a) Kateri so najbolj pogosto uporabljeni biokemijski označevalci presnove kosti?

b) Kaj izločajo osteoblasti?

c) V kaj je vključen osteokalcin?

d) Kje se veže večina osteokalcina?

A

a)
- osteokalcin
- BALP
- P1NP

b) osteokalcin

c) preoces mineralizacije kosti z vezavo na kristale hidroksiapatita

d)
- večina: se veže v kostnem matrixu
- en del: se sprosti v krvni obtok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

a) Kakšne podaljške vsebuje prokolagen tipa I?

b) Kako se ti podaljški odstranijo med pretvorbo prokolagena v kolagen?

c) Kaj se nato zgodi s temi podaljški?

d) Zaradi svoje specifične vloge pri nastanku kolagena v organskem matrixu sta P1CP in P1NP zanesljiva označevalca tvorbe …………….

e) Kaj kot encim sodeluje pri defosforilaciji in ima ključno vlogo pri mineralizaciji kosti?

A

a) N- in C- terminalne podaljške

b) s pomočjo specifičnih proteinaz

c) P1CP in P1NP se sprostijo v medcelični prostor in nato vstopijo v krvni obtok

d) kostnine

e) kostna alkalna fosfataza BALP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

a) Kateri označevalci razgradnje kostnine kažejo na povečano razgradnjo kostne mase?

b) Kaj nastane pri razgradnji kolagena I na N- in C-terminalnem koncu?

c) Kako se imenuje izoencim kisle fosfataze, ki ga osteoklasti izločajo med razgradnjo kosti?

A

a)
- NTX
- CTX
- TRAP -> na tartrat odporna kisla fosfataza

b) NTX in CTX

c) TRAP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

V kostnini ločimo 4 vrste celic.
Opiši OSTEOPROGENITORNE CELICE.

A

OSTEOPROGENITORNE CELICE:
- mirujoče celice
- ob stimulaciji diferencirajo v osteoblaste, ki izločajo medceličnino

  • izvor pri zarodku: iz mezenhimskih celic
  • izvor po rojstvu: iz kambijske plasti periosta in endosta
  • nediferencirane
  • ploščate oblike
  • ovalno jedro
  • svetla, rahlo bazofilna citoplazma
  • v citoplazmi gER, prosti ribosomi, majhen GA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Opiši OSTEOBLASTE.

3 vrste, opiši aktivne.

A

OSTEOBLASTI:
- izvor: osteoprogenitorne celice
- diferencirane

  • ohranijo sposobnost delitve
  • odgovorne za tvorbo organskega dela medceličnine = OSTEOID
  • tvorba matriksnih veziklov (mineralizacija osteoida)

a) Aktivni osteoblasti:
- en sklad izoprizmatskih/poligonalnih celic
- na površini nastajajoče kostnine
- komunikacija: s podaljški
- polarizirane celice
- bazofilna citoplazma
- veliko gER in GA
- prisotne alkalne fosfataze in receptorji za PTH

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Opiši manj aktivne in neaktivne osteoblaste.

A

b) Manj aktivni:
- osteoblasti se popolnoma obdajo z novonastalo medceličnino
- ostanejo ujeti v LAKUNI
- preoblikujejo se v osteocite -> vzdržujejo zrelo kostno tkivo

c) Neaktivni osteoblasti:
- sploščene celice
- pokrivajo mirujočo kostnino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opiši OSTEOCIT.

A
  • nastenek: ko se osteoblast popolnoma obda z osteoidom ali z mineralizirano medceličnino
  • MANJ aktivne celice
  • naloga: vzdrževanje kostnega matriksa

Proces transformacije iz osteoblasta v osteocit traja 72h.
-> celični volumen osteoblasta se zmanjša za 70%
-> zmanjša se velikost in število organelov
-> dolgi citoplazemski podaljški (50 na enega)

  • MANJ gER in GA
  • jedro ima kondenziran kromatin -> manjša sintetska aktivnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako je z osteociti po mineralizaciji kostnine?

A
  • vsak osteocit zaseda eno lakuno
  • citoplazemski podaljški se nahajajo v kanalčkih in se stikajo s sosednjimi osteociti in osteoblasti na površini kostnine
    -> preko PRESLEDKOVNIH stikov

-> kanalčki so pomembni tudi za preskrbo osteocitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

a) Kako lahko osteociti komunicirajo z oddaljenimi celicami?
b) S katerimi celicami?

c) Osteociti se odzivajo na mehanske obremenitve, ki delujejo na kost, torej so …?

A

a) preko signalnih molekul NO, glutamat

b) endotelijske celice, periciti

c) MEHANOSENZORJI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši OSTEOKLASTE.

  • celice
  • kje ležijo
  • funkcija
  • nastanek
A
  • velike, večjedrne celice
  • ležijo v Howshipovih lakunah
    -> nastanejo kot posledica njihovega delovanja
  • funkcija: razgrajevanje kostnine
  • nastanek: iz hemopoetske matične celice z združevanjem monocitnih progenitornih celic
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši signalno pot RANK/RANKL/OPG.

A
  • osteoklasti imajo na površini receptor RANK
    -> za diferenciacijo osteoklastov iz prekurzorjev v aktivno stanje
  1. osteociti spodbujajo osteoblaste, da sproščajo ligand receptorja za aktivacijo RANKL
  2. RANKL se veže na RANK na osteoklastih
  3. osteoklastogeneza
  • ampak osteoblasti in osteociti izločajo OPG -> zaviralec razgradnje kosti
  1. OPG se veže na RANKL
  2. onemogoči interakcijo z RANK na osteoklastih
  3. zavirano je nastajanje osteoklastov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

a) Kaj je denosumab?

b) Na kaj se veže, oz. kako deluje?

A

a) antiresorpcijsko zdravilo za zdravljenje osteoporoze

  1. veže se na RANKL
  2. prepreči vezavo na RANK
  3. zavira aktivacijo osteoklastov -> ohranja kostno gostoto
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

OSTEOKLASTI.

a) kakšna je citoplazma?

b) Kaj je aktivni osteoklast in kako izgleda?

c) Kako imenujemo površino celice, ki je v stiku s kostjo?
Kakšna je njena funkcija?

A

a)
- acidofilna: prisotnost lizosomov in mitohondrijev

b)
- osteoklast = polarizirana celica
-> njegova struktura je prilagojena specifični funkciji

c) Resorpcijska ploskev:
- površina celice, ki je v stiku s kostjo
- vsebuje mikrovilom podobne invaginacije
-> povečajo površino celice
-> ključnega pomena za razgradnjo kostnega matrixa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

OSTEOKLASTI.

a) Kako se pritrjajo na podlago?

b) Kakšne so te strukture?

A

a)
- na kostnino se pritrdijo preko adhezijskih točk = PODOSOMI

b)
- bogati s AF
- organizirani so v obročasto strukturo, podprto z (ali-ali)
A) aktin-vezavnimi proteini, npr. vinkulin in talin
B) adhezijskimi molekulami na plazmalemi

-> to zagotavlja tesno vezavo osteoklasta na medceličnino kosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

a) Kaj se nahaja v citoplazmi osteoklasta?

b) Opiši karboanhidraze.

A

a) Nahajajo se lizosomi = polni encimov, npr. kisla fosfataza in karboanhidraza

b) KARBOANHIDRAZA:
- katalizira tvorbo H+ ionov
-> s protonsko črpalko se prenašajo na resorpcijsko površino
-> ustvarijo kislo okolje = raztapljanje hidroksiapatita
-> kolagenska vlakna se izpostavijo encimski razgradnji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

a) Katere encime sproščajo lizosomi?

b) Kakšna je njihova funkcija?

c) Kaj se zgodi po opravljeni funkciji?

A

a)
- metaloproteinaze
- hidrolitične encime

b)
- razgrajujejo organski del medceličnine
= temeljito remodeliranje kosti

c)
- odlepijo se od kosti
- propadejo s pomočjo apoptoze

20
Q

a) Kdaj se poveča število in aktivnost osteoklastov?

b) Kdaj se zmanjša število in aktivnost osteoklastov?

c) Kaj dela PTH?

A

a) PTH -> regulira število kalcija v krvi

b) kalcitonin

c)
- s pomočjo osteoklastov spodbuja resorpcijo kosti
- receptorji za PTH so na osteoblastih (ne na osteoklastih!)

  1. PTH se veže na osteoblaste
  2. sprošča se RANKL iz osteoblastov
  3. aktivacija osteoklastov
21
Q

a) Katero zdravilo je analog PTH?

b) Na kaj vpliva?

A

a) teriparatid

b)
- stimulira osteoblastno aktivnost in izgradnjo snovi
- konstanten presežek PTH povzroči povečano razgradnjo kosti

22
Q

Kako deluje kalcitonin?

A
  • deluje NEPOSREDNO na osteoklaste
    -> osteoklasti imajo na površini receptorje za kalcitonin
  1. kalcitonin se veže na receptorje na osteoklastih
  2. zavirana aktivnost osteoklastov
  3. zmanjšana resorpcija kosti in razgradnja kostnega matriksa

-> upočasnjeno sproščanje kalcija iz kosti v krvni obtok

23
Q

Kako je z osteoklasti pri osteoporozi?

A
  • gosta in težka kostnina
  • osteoklasti nimajo nagubane površine
  • razgradnja kostnine je onemogočena
24
Q

a) Kaj oblikujejo osteoblasti pri razvoju kosti?

b) Kolikšno površino prekriva ta struktura?

c) Koliko časa traja mineralizacija osteoida?

d) Kje poteka mineralizacija?

A

a) NEMINERALIZIRAN osteoid
-> osnova za kasnejšo mineralizacijo, ko se na njem nalagajo kristali hidroksiapatita

b) 1/5 celotne površine kosti

c) 10 dni po nastanku

d) MINERALIZACIJSKA FRONTA:
- na mestih, kjer se začne mineralizacija, se mora lokalna koncentracija Ca2+ in PO4 ionov v matriksu povečati

25
Kaj so lahko razlogi za povečanje lokalne koncentracije ionov v matriksu?
1. vezava zunajceličnega Ca2+ z osteokalcinom in drugimi kostnimi sialoproteini 2. visoka koncentracija Ca2+ spodbudi osteoblaste k izločanju TNAP -> poveča lokalno koncentracijo PO4 ionov -> nadaljnje povečanje Ca2+ na območjih, kjer se bo začela mineralizacija 3. Osteoblasti tvorijo matriksne vezikle (alkalna fosfataza + pirofosfataza, obdani so z membrano) -> brstijo iz osteoblastov v medceličnino ... (manjka)
26
a) Kaj se zgodi, če je lokalna koncentracija Ca2+ in PO4 normalna? b) Kdaj lahko poteka mineralizacija? c) Kaj se zgodi, če je raven Ca2+ in PO4 nizka?
a) - mineralizacija le malo zaostaja za nalaganjem osteoida - ko osteoblasti tvorijo veliko osteoida v kratkem času, mineralizacija zaostaja -> plast osteoida je zadebeljena b) če je dovolj Ca2+ in PO4 c) - motena mineralizacija - OSTEOMALACIJA -> pri otrocih = rahitis
27
a) Makroskopsko razlikujemo kostnino?
1. GOSTA oz. KOMPAKTNA kostnina - 80% kostne mase - 1/3 kostne površine pripada kompaktni kostnini - majhno razmerje med površino in prostornino 2. TRABEKULARNA oz. GOBASTA kostnina: - številne razvejnine in med seboj povezujočimi kostnimi tuberkulami - veliko razmerje med površino in prostornino - 20% kostne mase
28
a) Kaj je diafiza? b) Kako je zgrajena? c) Kaj je epifiza? d) Kako je zgrajena?
a) cilinder, katerega stene so iz kompaktne kostnine b) - sredina: medularni kanal, zapolnjen s kostnim mozgom c) na koncu kosti d) iz spongiozne kostnine -> diafizo in epifizo povezuje METAFIZA iz rastnega ali epifiznega hrustanca z nekaj sosednjimi kostnimi trabekulami
29
Kako mikroskopsko razlikujemo kostnino?
1. PREPLETENA = NEZRELA = PRIMARNA kostnina 2. LAMELARNA = ZRELA = SEKUNDARNA kostnina
30
Kako je zgrajena lamelarna kostnina?
- zaznamujejo jo lamele, med 3 in 7 um - v posamezni lameli potekajo kolagenska vlakna tipa I vzporedno - med sosednjimi lamelami je kot med vlakni cca 90° - med posameznimi lamelami so lakune z osteociti - v gobasti kostini lamele tvorijo trabekule - v kompaktni kostnini so lamele organizirane koncentrično okrog osrednjega Haversovega kanala - koncentrične lamele + Haversov kanal = osteon/popoln Haversov sistem -> osnovna gradbena in funkcionalna enota KOMPAKTNE kostnine
31
a) Kako v lakunah komunicirajo osteociti? b) Zakaj osteociti ne morejo komunicirati z osteociti iz drugih osteonov?
a) - s podaljški, ki so v kostnih kanalčkih - povezani so s pripradajočimi Haversovimi kanali b) ker vsak osteon obdaja CEMENTNA SNOV - vsebuje mineralizirano medceličnino z malo kolagenskimi vlakni
32
a) Koliko lamel je urejenih okoli vsakega Haversovega kanala? b) Kaj se nahaja v vsakem z endostom obdanim Haversovim kanalom? c) Kako so med seboj povezani osteoni?
a) 5-20 koncentričnih lamel b) žile, živci, tanka plast rahlega veziva c) z medularnim kanalom, periostom in drug z drugim = Volkmannov kanal, NI obdan s koncentričniim lamelami
33
a) Kaj se nahaja med področji koncentričnih lamel? b) Kako so organizirane?
a) VMESNE ali INTERSTICIJSKE lamele: - nepravilno oblikovane lamele med koncentričnimi lamelami - nastanejo pri pregrajevanju - ostanki starih osteonov b) Kompaktna kostnina ima na zunanji in notranji površini vzporedne lamele -> zunanje in notranje OBODNE ali CIRKUMFERENTNE LAMELE
34
a) Kako so lamele urejene v trabekulah spongiozne kostnine? b) Od česa je odvisen njihov potek? c) Ali so v spongiozni kostnini osteoni?
a) vzporedno s površino trabekule - potekajo v različnih smereh in se med seboj povezujejo b) od sil, ki delujejo na kost c) NE - prehrana je možna z difuzijo iz žil kostnega mozga med kostnimi trabekulami
35
a) Kaj se najprej pojavi pri tvorbi kosti? b) Kaj je to? c) Kdaj se tvori?
a) PREPLETENA kostnina b) - začasna kostnina - kasneje jo nadomesti lamelarna kostnina, RAZEN npr. v šivih, zobni alveolni kosti c) - ko je potrebno HITRO tvoriti kostnino
36
Kako se prepletena kostnina razlikuje od lamelarne?
PREPLETENA KOSTNINA: - kolagenska vlakna se prepletajo v raznih smereh brez pravega reda - večji delež NEKOLAGENSKE medceličnine - osteociti so razporejeni naključno - gostota osteocitov je večja
37
PERIOST. - kaj je - sestava - Sharpeyeva vlakna? - kambijska plast periosta?
- zunanja fibrozna plast - sestava: kolagena I + fibroblasti + krvne žile Sharpeyeva vlakna: - kolagenska vlakna fibrozne plasti periosta - zasidrajo se v kostno medceličnino - pripenjajo periost na kostnino Kambijska plast periosta: - notranja, bolj celična plast periosta - iz osteoprogenitornih celic! - lahko se diferencirajo v osteoblaste -> pomembna vloga pri rasti in remodeliranju kosti
38
ENDOST. - je debelejši/tanjši glede na periost - kje se nahaja - sestava
- tanjši od periosta - pokriva notranje površine kosti -> medularni kanal, kostne trabekule, Haversov kanal, Volkmanov kanal - vsebuje osteoprogenitorne celice in tanko plast veziva
39
a) Kaj je osnovna naloga periosta in endosta? b) Katere vrste osteogeneze poznaš (3)?
a) - sodelovanje pri prehrani kosti - nenehna preskrba z novimi osteoblasti za obnovo ali rast kosti b) 1. DIREKTNA = INTRAMEMBRANSKA = DEZMALNA osifikacija - neposredno iz mezenhima 2. INDIREKTNA = ENDOHONDRALNA osifikacija - potrebuje hrustančni model -> ta propade -> nadomešča ga kostnina 3. HETEROTROPNA osifikacija - na ektopičnih mestih = mestih, kjer običajno ne pričakujemo kostnine
40
DEZMALNA OSIFIKACIJA. - kdaj se začne - katere kosti nastanejo - postopek
- začetek: 6. teden prenatalnega razvoja - nastane večina ploščatih kosti lobanje, ključnica, prsnica 1. osifikacijski proces se nato začne v osifikacijskih središčih = skupki mezenhimskih celic 2. mezenhimske celice se preoblikujejo v osteoblaste -> začnejo tvoriti osteoid 3. osteoid se mineralizira -> osteoblasti ostanejo ujeti v lakuni, postanejo manj aktivni, se diferencirajo v osteocite 4. osifikacijska središča se postopno širijo in združujejo -> vezivno tkivo nadomeščajo z novonastalo kostjo
41
ENDOHONDRALNA OSIFIKACIJA. - kdaj se začne - katere kosti nastanejo - postopek, 1. faza
- začetek: 7. teden prenatalnega razvoja - dolge kosti: rastejo v dolžino, nadomeščanje hrustančnega modela s kostnino PRVA FAZA: 1. dezmalna osifikacija: prva kostnina se v dolgih kosteh pojavi pod perihondrijem, ki obdaja bodočo diafizo -> tako nastane koščeni tulec -> periost: vezivo, ki pokriva koščeni tulec 2. hondrociti v področju diafize hipertrofirajo -> del medceličnine okoli njih se resorbira - med hipertrofiranimi hondrociti ostanejo le tanki pretini hrustančne medceličnine 3. hondrociti izločajo TNAP -> kalcinacija pretinov hrustančevine -> kalcinirani pretini preprečijo difuzijo metabolitov do hondrocitov -> hondrociti odmrejo in za sabo pustijo prazne prostore
42
ENHONDRALNA osifikacija.
DRUGA FAZA: 1. v prostore, ki so ostali od propadlih hondrocitov, vdor: osteogeni brstiči + osteoprogenitorne celice + krvne kapilare 2. osteoprogenitorne celice nalagajo na pretine kalcinirane hrustančne medceličnine -> preoblikujejo se v osteoblaste -> osteoblasti na pretine kalcinirane hrustančevine pričnejo nalagati osteoid - pretini kalcinirane hrustančevine: model za začetek osifikacije -> v diafizi nastane primarno osifikacijsko središče 3. od začetka osifikacije so dejavni osteoklasti -> razgrajujejo novo nastalo kostnino - tvorijo medularni kanal - ta z nadaljevanjem osifikacije raste v smeri proti epifizi 4. kmalu po rojstvu se v proximalni epifizi oblikuje sekundarno osifikacijsko središče -> sledi mu razvoj sekundarnega osifikacijskega središča v distalni epifizi
43
a) Po preoblikovanju primarnega in sekundarnega osifikacijskega središča je hrustančevina v dolgi kosti omejena samo na .................. (2) b) Koliko časa ostane tam?
a) - sklepni hrustanec (tu ostane celotno življenje) - rastni hrustanec ali epifizni hrustanec (povezuje epifizo in diafizo)
44
Rastni hrustanec sestavlja 5 con. Opiši.
1. mirujoča cona - iz hialine hrustančevine 2. proliferacijska cona - hondrociti se hitro delijo in urejajo v palisade ali stolpce, vzporedne z vzdolžno osjo kosti - hondrociti so večji kot v mirujoči coni in aktivno izločajo kolagen (predvsem kolagen tipa II in XI), proteoglikane in glikoproteine 3. hipertrofična cona: - vsebuje velike hipertrofirane hondrocite, ki stisnejo medceličnino v tanke pretine - hipertrofirani hondrociti kopičijo glikogen, še vedno pa aktivno tvorijo medceličnino 4. cona kalcinirane hrustančevine: - hkrati z odmiranjem hondrocitov hrustančni matriks kalcinira 5. osifikacijska cona: - z žilami vdrejo na mesta odmrlih hondrocitov osteoprogenitorne celice, ki se diferencirajo v osteoblaste -> ti na pretine iz kalcinirane hrustančevine nalagajo osteoid, ki kasneje mineralizira
45
a) Koliko časa se delijo hondrociti v rastnem hrustancu? b) Kako rastejo dolge kosti v širino?
a) do 20. leta starosti -> nato rastni hrustanec zakosteni -> rast kosti v dolžino ni več mogoča b) - z nalaganjem kostnine s strani periosta (apozicijska rast) - z razgradnjo na strani endosta
46
a) Kako se kostnina na mehanske sile, ki delujejo nanjo preko pripenjališč mišic ali neposredno preko pospeškov in pojemkov, odziva? b) Kako imenujemo nenehno razgrajevanje in nalaganje kostnine? c) Kostna remodelacijska enota?
a) s prilagajanjem -> spreminjanje kostne mase in strukture b) KOSTNO PREGRAJEVANJE ali REMODELACIJA c) osteoblast + osteoklast + centralna žilna kapilara + živec
47
Opiši potek remodelacije.
1. mirovanje in aktivacija: – neaktivni ploščati osteoblasti (angl. lining cells) pokrivajo kostnino - ob ustreznem signalu se razmaknejo tako, da se izpostavi kostna površina 2. privabljanje osteoklastov in razgradnja (resorpcija) kostnine: – razgaljena kost kemotaktično privabi osteoklaste, ki se prilepijo na kostno površino in začnejo razgrajevati kost - lahko traja do 12 dni 3. preobrat in privabljanje osteoblastov: – osteoklasti se odmaknejo iz erozijske lakune - v lakuno se naselijo mononuklearni fagociti, ki očistijo nastalo lakuno in izgradijo cementno plast - kemoatraktanti privabijo osteoblaste, ki se diferencirajo in aktivirajo 4. sinteza kostnega matriksa in mineralizacija: - osteoblasti sintetizirajo kolagen in druge proteine novega osteoida - traja 1–2 tedna - po sintezi osteoida se prične mineralizacija, pri kateri sodelujeta encima alkalna fosfataza in osteokalcin - v tej fazi se osteoblasti sploščijo in pride do primarne mineralizacije, kar lahko traja do 3 mesece - Del osteoblastov ostane ujet v kostnem matriksu in se pretvori v osteocite