Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

PSIHOLOGIJA > 3 test > Flashcards

3 test Flashcards

1
Q

Kaj je motivacija

A

So vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato, da bi uresničili cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj vse zajema/obsega motivacija

A

Obsega gibala našega vedenja: potrebe, motive, želje, cilje, vrednote, ideale, interese in voljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je potreba

A

stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti (žeja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj nam ‘‘delajo’’ potrebe

A

potrebe nas potiskajo, spodbujajo in ženejo v vedenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj je motiv

A

notranji dejavnik, ki vodi in usmerja človekovo aktivnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je cilj/ideal

A

vrednote in želje vodijo in usmerjajo našo aktivnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

na kaj delimo potrebe (vrste potreb)

A

fiziološke
psihosocialne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kdo je ‘vzpostavil’ hierarhijo potreb

A

Abraham Maslow

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

primeri fizioloških potreb

A

hrana
voda
stalna telesna temperatura
spanje in počitek
seksualne potrebe
materinske potrebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

primer psiholoških potreb

A

varnost
ljubezen in pripadnost
ugled/spoštovanje
potrebe po znanju
estetske potrebe
samoaktualizacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

katera 2 načina zadovoljevanja potreb poznamo

A

homeostatično
progresivno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

homeostatično zadovoljevanje potreb: kaj se zgodi s potrebo, ciljem

A

potreba sproži dejavnost usmerjeno k cilju
doseganje cilja zadovolji potrebo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

progresivno zadovoljevanje potreb: kaj se zgodi s potrebo, ciljem?

A

potreba z doseganjem cilja ne vzpostavi zadovoljitve potrebe, temveč pride do pojavljanja novih potreb, ki jih zadovoljimo z doseganjem novih ciljev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je frustracija

A

stanje oviranosti v motivacijski situaciji, je preprečitev zadovoljitve motiva oz. preprečevanje dejavnosti, ki je usmerjena k cilju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

katere vrst ovir poznamo

A

objektivne, socialne, subjektivne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

primer objektivne ovire

A

zastoj zaradi prometne nesreče - zmenek v mestu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

primer socialne ovire

A

drugi ljudje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

primer subjektivne ovire

A

pomankanje sposobnosti ali volje, da bi dosegli cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj je konflikt

A

doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

razlikovanje konfliktov glede na vrednost ciljev po Kurt Lewin-u

A

konflikt približevanje-približevanje (+/+)
konflikt izogibanje-izogibanje (-/-)
konflikt približevanje-izogibanje (+/-)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

konflikt približevanje-približevanje: med kakšnima ciljema je, kaj sploh je to, kako vpliva na naše delovanje, kako ga rešimo

A

med dvema pozitivnima ciljema
hkrati nas privlačita dve enako zaželena, vendar nezdružljiva cilja
upočasni naše delovanje (ne moremo se odločiti, kaj bi izbrali)
rešimo, ko se bolj približamo enemu od ciljev-vrednost se mu poveča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

konflikt izogibanje-izogibanje: med kakšnima ciljema je, kaj sploh je to, kako vpliva na naše delovanje, kaj skušamo narediti

A

med dvema negativnima ciljema
prisiljeni smo izbrati med dvema neželenima ciljema
skušamo zapustiti situacijo, da se nam ne bi bilo treba odločiti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

konflikt približevanje-izogibanje: kakšen cilj je to, kako rešljiv, kako vpliva na naše delovanje, kako ga rešimo

A

to je ambivalentni cilj (hkrati privlačijo in odbijajo)
je težko rešljiv: s približevanjem narašča težnja po izogibanju, z oddaljevanjem pa težnja po približevanju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kdo je prvi opisal stres, kako ga je poimenoval

A

Hans Selye
Splošni adaptacijski sindrom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kaj je stres

A

vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj so stresorji

A

pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno in duševno obremenjujejo našo osebnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kako imenujemo dražljaje, ki povzročajo stres

A

stresorji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

na kaj delimo stresorje

A

zunanje
notranje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj so zunanji stresorji

A

izguba službe, menjava bivališča, izguba partnerja…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaj so notranji stresorji

A

skrbi, bojazni, občutja krivde…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kateri so najpogostejši stresorji (+primeri)

A

okolje (previsoka/nizka temperatura, hrup, naravne nesreče)
delovno mesto oz. šola (preobremenjenost, prekratki roki, prezahteven/lahek učni program…)
nenadne življenjske spremembe (smrt bližnjih, ločitev, rojstvo, zadetek na loteriji…)
vsakodnevne skrbi (prevoz na delo, čakanje v vrstah, slabi medosebni odnosi, kajenje, malo telesne dejavnosti…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

na kaj delimo stres

A

eustres
distres

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kaj je eustres

A

pozitivni stres, kadar so naše sposobnosti večje od zahtev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kaj je distres

A

negativni stres, ko ocenimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kaj je stresna reakcija

A

tako telesna kot psihična reakcija na nastalo stanje ogroženosti, škode ali spremembe na katero se človek odzove celostno, po sistemu beg/boj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kakšna je lahko psihična reakcija

A

emocionalna
kognitivna
vedenjska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

telesna reakcija (kaj je potrebno za njo)

A

skorja velikih možganov (zaznava, ocena nevarnosti)
limbični sistem (strah, jeza)
hipotalamus, ki kontrolira endokrini sistem (adrenalin), kar ima povratne učinke na možganske funkcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kateri 3 faze se pojavijo ob daljši izpostavljenosti stresu

A

alarm
odpor
izčrpanost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kaj se dogaja v fazi alarma

A

postanemo zaskrbljeni in vznemirjeni, povečan krvni pretok v aktiviranih mišicah, okrepljen celični metabolizem, povečana moč mišic

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kaj se dogaja v fazi odpora

A

spoprijemamo se s stresorjem, delovanje parasimpatičnega živčevja se vrne na normalno raven (posledice so spodbudne: uspeh ga opogumlja, samopodoba se izboljša…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

faza izčrpanosti

A

porušeno ravnovesje v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega sistema

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

učinki stresne reakcije: kaj najbolj izčrpava

A

stalne, drobne stiske in konflikti, ki jim ni videti konca in to navkljub posameznikovim prizadevanjem, da jih obvlada

43
Q

katere 3 oblike stresnih reakcij poznamo

A

akutna s.r
odložena s.r
kumulativna s.r

44
Q

kako se sproži akutna stresna reakcija

A

z nenadnimi, naravnimi nesrečami, ki imajo karakter katastrofe, ob katerih posameznik doživi popolno nemoč in izčrpanost

45
Q

kako se kaže ASR (akutna stresna reakcija)

A

telesni simptomi (bolečina v prsih, kolaps, bruhanje…)
kognitivni simptomi (zmedenost, neorientiranost, blokada v mišljenju)
emocionalni simptomi (panična reakcija, izguba kontrole, beganje)
vedenjski simptomi (nemir, izbruh nasilja, kričanje)

46
Q

kako se kaže odloženo ali posttravmatska stresna motnja, kdaj se pojavi

A

pojavi se tedne, mesece…po dogodku
podoživljanje travme (tuhtanje, nočna mora)
oslabljen odnos do zunanjega sveta (znižano zanimanje, občutja odtujenosti, izpodrivanje običajnih čustev-jeza,strah)
telesni in kognitivni znaki (motnje spanja, občutja krivde, motnje pozornosti)

47
Q

kumulativna stresna reakcija ali izgorelost (burn-out sindrom): kako se razvije, kakšen je prizadeti

A

razvije se postopno
prizadeti je videti brez interesov, volje, čustveno otopel, pogoste so motnje spanca, znižana delovna učinkovitost, PSM…

48
Q

kaj je osebna čvrstost

A

lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic

49
Q

kaj je značilno za ljudi z visoko osebno čvrstostjo

A

izzvanost (spremembe sprejemajo kot izziv)
angažiranost (z veliko energije in predanostjo se osredotočijo na izpolnitev dejavnosti, ki jih pripeljejo do cilja)
nadzor: notranji nadzor- imajo nadzor nad svojim življenjem
zunanji nadzor - nimajo nadzora nad življenjem, na to vplivajo zunanji dejavniki (družba, avtoritete, zvezde…)

50
Q

kaj je značilno za konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami

A

težavo rešimo, da dolgoročno dobimo tisto, kar potrebujemo (zadovoljimo temeljno potrebo)

51
Q

kako poteka konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami (faze)

A

1.premagamo ali premostimo oviro
2.preusmerimo k drugemu, približno enakovrednemu cilju
3.zadovoljitev potrebe odložimo
4.sublimirano zadovoljimo moralno nesprejemljive motive

52
Q

kaj je značilno za nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami

A

odziv na probleme prinese le trenutno olajšanje, razbremenitev čustvene napetosti, potrebe pa dolgoročno ne zadovolji

53
Q

kako poteka nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami (faze)

A

1.agresivno oz. nasilno vedenje (v težave z drugimi)
2.regresija
3.beg pred oviro (izogibamo se)
4.prehitro se vdamo
5.utišamo neprijetna čustva (droge)

54
Q

kdaj se sprožijo obrambni mehanizmi

A

ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba (ko bi morali sprejeti svojo lastnost, ki se je sramujemo in nam vzbuja občutke krivde in so nezavedni, avtomatični odzivi)

55
Q

kaj je pomen/vloga OM

A

zmanjšajo se neprijetni občutki
zmanjša se konstruktivnost ravnanja
ščitijo našo samopodobo (ohranimo dobre mnenje o sebi)

56
Q

vrste OM

A

potlačitev ali represija
zanikanje ali negacija
projekcija
racionalizacija
identifikacija
premeščanje
kompenzacija
nadkompenzacija

57
Q

potlačitev ali represija: kaj je skrito v nezavednem

A

izrinjanje neprijetnih vsebin iz zavesti (‘pozabljanje’)
v nezavednem so skrite neprijetne vsebine (boleči spomini, notranji konflikti, prepovedane želje (ljubezenska čustva), spolna zloraba v otroštvu…)

58
Q

nazadovanje ali regres

A

uporaba nezrelega, otročjega obnašanja v neprijetnih situacijah (umik v jok in trmo namesto pogovora)

59
Q

zanikanje ali negacija

A

vedemo se tako, kakor, da problem ali konflikt sploh ne obstaja

60
Q

projekcija

A

svoje slabe lastnosti pripišemo drugim

61
Q

kompenzacija ali nadomeščanje

A

neuspeh na enem področju zamenjamo z uspehom na drugem

62
Q

nadkompenzacija

A

če se na nekem področju počutimo manj vredne, lahko svoje samospoštovanje ohranimo, tako, da z voljo in vztrajnostjo odpravimo ta primanjkljaj in se uveljavimo ravno na tem področju

63
Q

premeščanje ali premik

A

čustva ne izrazimo v odnosu do tistega, ki mu je namenjeno, temveč do nekoga drugega

64
Q

identifikacija

A

dobre lastnosti drugih oseb pripišemo sebi, se z njimi poistovetimo ali identificiramo

65
Q

racionalizacija

A

namesto, da bi navedi pravi razlog lastnih pomanjkljivosti in neuspehov poiščemo takšnega, ki je videti sprejemljivejši oz. razumnejši, s tem na videz opravičimo svojo napako.

66
Q

sprevračanje

A

obračanje nesprejemljivega čustva v njegovo nasprotje

67
Q

kaj je osebnost

A

razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi

68
Q

kaj vse zajema osebnost

A

vse vidike posameznikovega delovanja: duševne, telesne in vedenjske značilnosti

69
Q

kaj so osebnostne lastnosti

A

razmeroma trajne značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj

70
Q

katera so 4 področja osebnostne strukture

A

temperament
značaj
sposobnosti
telesne značilnosti

71
Q

kaj je temperament (kaj zajema), ali je deden

A

zajema značilnosti čustvovanja in način vedenja (živahnost, umirjenost)
pod vplivom dednih dejavnikov

72
Q

kaj je značaj, za kaj gre pri značaju

A

zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti (skromnost, poštenost), gre za vsebino vedenja

73
Q

kaj so sposobnosti, na kaj jih razdelimo

A

lastnosti, ki vplivajo na uspešnost reševanja različnih nalog in problemov
telesne sposobnosti (moč, spretnost prstov)
duševne sposobnosti, delijo se na čutno-zaznavne in umske (inteligentnost in ustvarjalnost)

74
Q

kaj zajemajo telesne značilnosti

A

višino, telesno težo, značilnosti posameznih delov telesa (oblika oči, barva las)

75
Q

kaj nam pove Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta, kaj sta naredila

A

ljudi sta na podlagi 4 telesnih sokov (kri, žolč, sluz, vranični sok), razvrstila v 4 tipe temperamenta: sangvinik, kolerik, flegmatik, melanholik

76
Q

kolerik (telesni sok, značilnosti)

A

žolč
razdražljiv, neobvladan, silovit, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven, sprejemljiv, dejaven

77
Q

sangvinik (telesni sok, značilnosti)

A

kri
energičen, živahen, optimističen, lahkoten, topel, prijeten, družaben, zgovoren, odziven, brezskrben

78
Q

flegmatik (telesni sok, značilnosti)

A

sluz
počasen, neodziven, miren, hladnokrven, pasiven, previden, razmišljajoč, zanesljiv, stabilen

79
Q

melanholik (telesni sok, značilnosti)

A

črni žolč ali vranični sok
depresiven, potlačen, pesimističen, miren, tesnoben, neodziven, tog, trezen, zadržan, nedružaben

80
Q

kako se danes namesto tipologij poimenujejo osebne lastnosti

A

z dimenzionalnim pojmovanjem

81
Q

kaj pravi Eysenckova teorija osebnostnih dimenzij, kaj on pravi da so osebnostne lastnosti

A

stoji na prepričanju, da je osebnost celota, sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti (živahnost, ustvarjalnost)
osebnostne lastnosti so temeljne in se ne spreminjajo-če jih sestavimo, dobimo osebnost

82
Q

kakšni so introvertni ljudje

A

mirni, odmaknjeni, knjige so jim ljubše od ljudi, imajo malo prijateljev, strogo nadzirajo svoja čustva, niso agresivni

83
Q

kakšni so ekstravertni ljudje

A

družabni, imajo številne prijatelje, radi se udeležujejo zabav, iščejo vznemirjenje in nove izzive, impulzivni, radi se izpostavljajo, hitro izgubijo nadzor nad svojimi čustvi, optimistični

84
Q

katere 3 temeljne osebnostne dimenzije merimo z Eysenckovim vprašalnikom

A

ekstravertnost - introvertnost
nevroticizem (čustvena labilnost) - nenevroticizem (čustvena stabilnost)
psihoticizem - nepsihoticizem

85
Q

kakšni so čustveno labilni ljudje (nevroticizem)

A

pogosto v skrbeh, težave z nespečnostjo, razpoloženje se jim spreminja, trpijo za psihosomatskimi težavami, odzivajo se čustveno in močno

86
Q

kakšni so čustveno stabilni ljudje (nenevroticizem)

A

počasneje se odzivajo, so umirjeni, brezskrbni, nadzirajo svoja čustva

87
Q

kakšni pa so psihocitizem-nepsihocitizem ljudje

A

samotarski, težko se prilagajajo, kruti, agresivni, nečloveški, pomankanje empatije

88
Q

kakšen je kolerik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji

A

ekstraverten, čustveno nestabilen

89
Q

kakšen je sangvinik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji

A

ekstraverten, čustveno stabilen

90
Q

kakšen je melanholik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji

A

introverten, čustveno nestabilen

91
Q

kakšen je flegmatik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji

A

introverten, čustveno stabilen

92
Q

kaj je inteligentnost

A

sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju

93
Q

kaj je sposobnost

A

potencial ali zmožnost za dosežke na določenem področju

94
Q

na kaj (2) se deli sposobnost

A

telesne
duševne

95
Q

na kaj se delijo telesne sposobnosti

A

statične (moč mišic, kapaciteta pljuč)
gibalne oz. motorične (koordinacija gibov, fina motorika)

96
Q

na kaj se delijo duševne (psihične) sposobnosti

A

čutno-zaznavne (hitrost in natančnost zaznavanja)
umske (inteligentnost, ustvarjalnost)

97
Q

s čim merimo inteligentnost, s čim jo izražamo

A

z testi inteligentnosti
IQ

98
Q

kaj razlikuje Gardner v svoji teoriji inteligentnosti

A

8 med seboj neodvisnih inteligentnosti (visoka inteligentnost na enem področju ni nujno povezana z visoko inteligentnostjo na drugih področjih)

99
Q

katerih 8 med seboj neodvisnih inteligentnosti opisuje Gardner

A

jezikovna inteligentnost (sposobnost učinkovitega besednega izražanja)
logično-matematična (s. logičnega razmišljanja)
prostorska (s. tvorbe vidnih predstav, znajti se v prostoru)
glasbena (s. ustvarjanja in poustvarjanja glasbe)
telesno-gibalna (s. spretne uporabe telesa)
medosebna (s. razumevanja drugih ljudi in uravnavanja medčloveških odnosov)
znotrajosebna-avtorefleksivna (s. zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja in vedenja)
naravoslovna-naturalistična (s. sistematičnega opazovanja, razumevanja in natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov)

100
Q

kaj je samopodoba

A

celota predstav, stališč, in sodb o samem sebi (posameznikovo doživljanje samega sebe)

101
Q

iz katerih področij je sestavljena splošna samopodoba

A

šolske (akademske) samopodobe: presoja lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanje za predmete
telesna samopodoba: prepričanja in sodbe o svoji telesni privlačnosti, kondiciji in slogu oblačenja…
medosebna ali socialna samopodoba: prepričanja in presoje o odnosih z vrstniki in bližnjimi osebami
čustvena samopodoba: predstave in prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev

102
Q

kaj je značilno za osebe z ustrezno (zdravo) samopodobo

A

realno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti in potrebe

103
Q

kaj je značilno za človeka z pozitivno samopodobo

A

konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
lažje razvija in ohranja zdrave medosebne odnose
bolj sočuten z drugimi
bolj neodvisen
odgovornejši za svoja dejanja
pogumnejši in bolj radoveden pri sprejemanju novih izzivov
postavlja si visoke, a dosegljive cilje

104
Q

kaj vpliva na oblikovanje pozitivne ali negativne samopodobe

A

lastne izkušnje
odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas samih

PSIHOLOGIJA (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions