3 test Flashcards
Kaj je motivacija
So vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato, da bi uresničili cilj
Kaj vse zajema/obsega motivacija
Obsega gibala našega vedenja: potrebe, motive, želje, cilje, vrednote, ideale, interese in voljo.
kaj je potreba
stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomankanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti (žeja)
kaj nam ‘‘delajo’’ potrebe
potrebe nas potiskajo, spodbujajo in ženejo v vedenje
kaj je motiv
notranji dejavnik, ki vodi in usmerja človekovo aktivnost
kaj je cilj/ideal
vrednote in želje vodijo in usmerjajo našo aktivnost
na kaj delimo potrebe (vrste potreb)
fiziološke
psihosocialne
kdo je ‘vzpostavil’ hierarhijo potreb
Abraham Maslow
primeri fizioloških potreb
hrana
voda
stalna telesna temperatura
spanje in počitek
seksualne potrebe
materinske potrebe
primer psiholoških potreb
varnost
ljubezen in pripadnost
ugled/spoštovanje
potrebe po znanju
estetske potrebe
samoaktualizacija
katera 2 načina zadovoljevanja potreb poznamo
homeostatično
progresivno
homeostatično zadovoljevanje potreb: kaj se zgodi s potrebo, ciljem
potreba sproži dejavnost usmerjeno k cilju
doseganje cilja zadovolji potrebo
progresivno zadovoljevanje potreb: kaj se zgodi s potrebo, ciljem?
potreba z doseganjem cilja ne vzpostavi zadovoljitve potrebe, temveč pride do pojavljanja novih potreb, ki jih zadovoljimo z doseganjem novih ciljev
kaj je frustracija
stanje oviranosti v motivacijski situaciji, je preprečitev zadovoljitve motiva oz. preprečevanje dejavnosti, ki je usmerjena k cilju
katere vrst ovir poznamo
objektivne, socialne, subjektivne
primer objektivne ovire
zastoj zaradi prometne nesreče - zmenek v mestu
primer socialne ovire
drugi ljudje
primer subjektivne ovire
pomankanje sposobnosti ali volje, da bi dosegli cilj
kaj je konflikt
doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo
razlikovanje konfliktov glede na vrednost ciljev po Kurt Lewin-u
konflikt približevanje-približevanje (+/+)
konflikt izogibanje-izogibanje (-/-)
konflikt približevanje-izogibanje (+/-)
konflikt približevanje-približevanje: med kakšnima ciljema je, kaj sploh je to, kako vpliva na naše delovanje, kako ga rešimo
med dvema pozitivnima ciljema
hkrati nas privlačita dve enako zaželena, vendar nezdružljiva cilja
upočasni naše delovanje (ne moremo se odločiti, kaj bi izbrali)
rešimo, ko se bolj približamo enemu od ciljev-vrednost se mu poveča
konflikt izogibanje-izogibanje: med kakšnima ciljema je, kaj sploh je to, kako vpliva na naše delovanje, kaj skušamo narediti
med dvema negativnima ciljema
prisiljeni smo izbrati med dvema neželenima ciljema
skušamo zapustiti situacijo, da se nam ne bi bilo treba odločiti
konflikt približevanje-izogibanje: kakšen cilj je to, kako rešljiv, kako vpliva na naše delovanje, kako ga rešimo
to je ambivalentni cilj (hkrati privlačijo in odbijajo)
je težko rešljiv: s približevanjem narašča težnja po izogibanju, z oddaljevanjem pa težnja po približevanju
kdo je prvi opisal stres, kako ga je poimenoval
Hans Selye
Splošni adaptacijski sindrom
kaj je stres
vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje
kaj so stresorji
pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in zato telesno in duševno obremenjujejo našo osebnost
kako imenujemo dražljaje, ki povzročajo stres
stresorji
na kaj delimo stresorje
zunanje
notranje
kaj so zunanji stresorji
izguba službe, menjava bivališča, izguba partnerja…
kaj so notranji stresorji
skrbi, bojazni, občutja krivde…
kateri so najpogostejši stresorji (+primeri)
okolje (previsoka/nizka temperatura, hrup, naravne nesreče)
delovno mesto oz. šola (preobremenjenost, prekratki roki, prezahteven/lahek učni program…)
nenadne življenjske spremembe (smrt bližnjih, ločitev, rojstvo, zadetek na loteriji…)
vsakodnevne skrbi (prevoz na delo, čakanje v vrstah, slabi medosebni odnosi, kajenje, malo telesne dejavnosti…)
na kaj delimo stres
eustres
distres
kaj je eustres
pozitivni stres, kadar so naše sposobnosti večje od zahtev
kaj je distres
negativni stres, ko ocenimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti
kaj je stresna reakcija
tako telesna kot psihična reakcija na nastalo stanje ogroženosti, škode ali spremembe na katero se človek odzove celostno, po sistemu beg/boj
kakšna je lahko psihična reakcija
emocionalna
kognitivna
vedenjska
telesna reakcija (kaj je potrebno za njo)
skorja velikih možganov (zaznava, ocena nevarnosti)
limbični sistem (strah, jeza)
hipotalamus, ki kontrolira endokrini sistem (adrenalin), kar ima povratne učinke na možganske funkcije
kateri 3 faze se pojavijo ob daljši izpostavljenosti stresu
alarm
odpor
izčrpanost
kaj se dogaja v fazi alarma
postanemo zaskrbljeni in vznemirjeni, povečan krvni pretok v aktiviranih mišicah, okrepljen celični metabolizem, povečana moč mišic
kaj se dogaja v fazi odpora
spoprijemamo se s stresorjem, delovanje parasimpatičnega živčevja se vrne na normalno raven (posledice so spodbudne: uspeh ga opogumlja, samopodoba se izboljša…)
faza izčrpanosti
porušeno ravnovesje v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega sistema
učinki stresne reakcije: kaj najbolj izčrpava
stalne, drobne stiske in konflikti, ki jim ni videti konca in to navkljub posameznikovim prizadevanjem, da jih obvlada
katere 3 oblike stresnih reakcij poznamo
akutna s.r
odložena s.r
kumulativna s.r
kako se sproži akutna stresna reakcija
z nenadnimi, naravnimi nesrečami, ki imajo karakter katastrofe, ob katerih posameznik doživi popolno nemoč in izčrpanost
kako se kaže ASR (akutna stresna reakcija)
telesni simptomi (bolečina v prsih, kolaps, bruhanje…)
kognitivni simptomi (zmedenost, neorientiranost, blokada v mišljenju)
emocionalni simptomi (panična reakcija, izguba kontrole, beganje)
vedenjski simptomi (nemir, izbruh nasilja, kričanje)
kako se kaže odloženo ali posttravmatska stresna motnja, kdaj se pojavi
pojavi se tedne, mesece…po dogodku
podoživljanje travme (tuhtanje, nočna mora)
oslabljen odnos do zunanjega sveta (znižano zanimanje, občutja odtujenosti, izpodrivanje običajnih čustev-jeza,strah)
telesni in kognitivni znaki (motnje spanja, občutja krivde, motnje pozornosti)
kumulativna stresna reakcija ali izgorelost (burn-out sindrom): kako se razvije, kakšen je prizadeti
razvije se postopno
prizadeti je videti brez interesov, volje, čustveno otopel, pogoste so motnje spanca, znižana delovna učinkovitost, PSM…
kaj je osebna čvrstost
lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic
kaj je značilno za ljudi z visoko osebno čvrstostjo
izzvanost (spremembe sprejemajo kot izziv)
angažiranost (z veliko energije in predanostjo se osredotočijo na izpolnitev dejavnosti, ki jih pripeljejo do cilja)
nadzor: notranji nadzor- imajo nadzor nad svojim življenjem
zunanji nadzor - nimajo nadzora nad življenjem, na to vplivajo zunanji dejavniki (družba, avtoritete, zvezde…)
kaj je značilno za konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
težavo rešimo, da dolgoročno dobimo tisto, kar potrebujemo (zadovoljimo temeljno potrebo)
kako poteka konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami (faze)
1.premagamo ali premostimo oviro
2.preusmerimo k drugemu, približno enakovrednemu cilju
3.zadovoljitev potrebe odložimo
4.sublimirano zadovoljimo moralno nesprejemljive motive
kaj je značilno za nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
odziv na probleme prinese le trenutno olajšanje, razbremenitev čustvene napetosti, potrebe pa dolgoročno ne zadovolji
kako poteka nekonstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami (faze)
1.agresivno oz. nasilno vedenje (v težave z drugimi)
2.regresija
3.beg pred oviro (izogibamo se)
4.prehitro se vdamo
5.utišamo neprijetna čustva (droge)
kdaj se sprožijo obrambni mehanizmi
ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba (ko bi morali sprejeti svojo lastnost, ki se je sramujemo in nam vzbuja občutke krivde in so nezavedni, avtomatični odzivi)
kaj je pomen/vloga OM
zmanjšajo se neprijetni občutki
zmanjša se konstruktivnost ravnanja
ščitijo našo samopodobo (ohranimo dobre mnenje o sebi)
vrste OM
potlačitev ali represija
zanikanje ali negacija
projekcija
racionalizacija
identifikacija
premeščanje
kompenzacija
nadkompenzacija
potlačitev ali represija: kaj je skrito v nezavednem
izrinjanje neprijetnih vsebin iz zavesti (‘pozabljanje’)
v nezavednem so skrite neprijetne vsebine (boleči spomini, notranji konflikti, prepovedane želje (ljubezenska čustva), spolna zloraba v otroštvu…)
nazadovanje ali regres
uporaba nezrelega, otročjega obnašanja v neprijetnih situacijah (umik v jok in trmo namesto pogovora)
zanikanje ali negacija
vedemo se tako, kakor, da problem ali konflikt sploh ne obstaja
projekcija
svoje slabe lastnosti pripišemo drugim
kompenzacija ali nadomeščanje
neuspeh na enem področju zamenjamo z uspehom na drugem
nadkompenzacija
če se na nekem področju počutimo manj vredne, lahko svoje samospoštovanje ohranimo, tako, da z voljo in vztrajnostjo odpravimo ta primanjkljaj in se uveljavimo ravno na tem področju
premeščanje ali premik
čustva ne izrazimo v odnosu do tistega, ki mu je namenjeno, temveč do nekoga drugega
identifikacija
dobre lastnosti drugih oseb pripišemo sebi, se z njimi poistovetimo ali identificiramo
racionalizacija
namesto, da bi navedi pravi razlog lastnih pomanjkljivosti in neuspehov poiščemo takšnega, ki je videti sprejemljivejši oz. razumnejši, s tem na videz opravičimo svojo napako.
sprevračanje
obračanje nesprejemljivega čustva v njegovo nasprotje
kaj je osebnost
razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi
kaj vse zajema osebnost
vse vidike posameznikovega delovanja: duševne, telesne in vedenjske značilnosti
kaj so osebnostne lastnosti
razmeroma trajne značilnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj
katera so 4 področja osebnostne strukture
temperament
značaj
sposobnosti
telesne značilnosti
kaj je temperament (kaj zajema), ali je deden
zajema značilnosti čustvovanja in način vedenja (živahnost, umirjenost)
pod vplivom dednih dejavnikov
kaj je značaj, za kaj gre pri značaju
zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti (skromnost, poštenost), gre za vsebino vedenja
kaj so sposobnosti, na kaj jih razdelimo
lastnosti, ki vplivajo na uspešnost reševanja različnih nalog in problemov
telesne sposobnosti (moč, spretnost prstov)
duševne sposobnosti, delijo se na čutno-zaznavne in umske (inteligentnost in ustvarjalnost)
kaj zajemajo telesne značilnosti
višino, telesno težo, značilnosti posameznih delov telesa (oblika oči, barva las)
kaj nam pove Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta, kaj sta naredila
ljudi sta na podlagi 4 telesnih sokov (kri, žolč, sluz, vranični sok), razvrstila v 4 tipe temperamenta: sangvinik, kolerik, flegmatik, melanholik
kolerik (telesni sok, značilnosti)
žolč
razdražljiv, neobvladan, silovit, nemiren, prepirljiv, nezadovoljen, agresiven, sprejemljiv, dejaven
sangvinik (telesni sok, značilnosti)
kri
energičen, živahen, optimističen, lahkoten, topel, prijeten, družaben, zgovoren, odziven, brezskrben
flegmatik (telesni sok, značilnosti)
sluz
počasen, neodziven, miren, hladnokrven, pasiven, previden, razmišljajoč, zanesljiv, stabilen
melanholik (telesni sok, značilnosti)
črni žolč ali vranični sok
depresiven, potlačen, pesimističen, miren, tesnoben, neodziven, tog, trezen, zadržan, nedružaben
kako se danes namesto tipologij poimenujejo osebne lastnosti
z dimenzionalnim pojmovanjem
kaj pravi Eysenckova teorija osebnostnih dimenzij, kaj on pravi da so osebnostne lastnosti
stoji na prepričanju, da je osebnost celota, sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti (živahnost, ustvarjalnost)
osebnostne lastnosti so temeljne in se ne spreminjajo-če jih sestavimo, dobimo osebnost
kakšni so introvertni ljudje
mirni, odmaknjeni, knjige so jim ljubše od ljudi, imajo malo prijateljev, strogo nadzirajo svoja čustva, niso agresivni
kakšni so ekstravertni ljudje
družabni, imajo številne prijatelje, radi se udeležujejo zabav, iščejo vznemirjenje in nove izzive, impulzivni, radi se izpostavljajo, hitro izgubijo nadzor nad svojimi čustvi, optimistični
katere 3 temeljne osebnostne dimenzije merimo z Eysenckovim vprašalnikom
ekstravertnost - introvertnost
nevroticizem (čustvena labilnost) - nenevroticizem (čustvena stabilnost)
psihoticizem - nepsihoticizem
kakšni so čustveno labilni ljudje (nevroticizem)
pogosto v skrbeh, težave z nespečnostjo, razpoloženje se jim spreminja, trpijo za psihosomatskimi težavami, odzivajo se čustveno in močno
kakšni so čustveno stabilni ljudje (nenevroticizem)
počasneje se odzivajo, so umirjeni, brezskrbni, nadzirajo svoja čustva
kakšni pa so psihocitizem-nepsihocitizem ljudje
samotarski, težko se prilagajajo, kruti, agresivni, nečloveški, pomankanje empatije
kakšen je kolerik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
ekstraverten, čustveno nestabilen
kakšen je sangvinik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
ekstraverten, čustveno stabilen
kakšen je melanholik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
introverten, čustveno nestabilen
kakšen je flegmatik po Eysenckovi+Hipokratovi teoriji
introverten, čustveno stabilen
kaj je inteligentnost
sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju
kaj je sposobnost
potencial ali zmožnost za dosežke na določenem področju
na kaj (2) se deli sposobnost
telesne
duševne
na kaj se delijo telesne sposobnosti
statične (moč mišic, kapaciteta pljuč)
gibalne oz. motorične (koordinacija gibov, fina motorika)
na kaj se delijo duševne (psihične) sposobnosti
čutno-zaznavne (hitrost in natančnost zaznavanja)
umske (inteligentnost, ustvarjalnost)
s čim merimo inteligentnost, s čim jo izražamo
z testi inteligentnosti
IQ
kaj razlikuje Gardner v svoji teoriji inteligentnosti
8 med seboj neodvisnih inteligentnosti (visoka inteligentnost na enem področju ni nujno povezana z visoko inteligentnostjo na drugih področjih)
katerih 8 med seboj neodvisnih inteligentnosti opisuje Gardner
jezikovna inteligentnost (sposobnost učinkovitega besednega izražanja)
logično-matematična (s. logičnega razmišljanja)
prostorska (s. tvorbe vidnih predstav, znajti se v prostoru)
glasbena (s. ustvarjanja in poustvarjanja glasbe)
telesno-gibalna (s. spretne uporabe telesa)
medosebna (s. razumevanja drugih ljudi in uravnavanja medčloveških odnosov)
znotrajosebna-avtorefleksivna (s. zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja in vedenja)
naravoslovna-naturalistična (s. sistematičnega opazovanja, razumevanja in natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov)
kaj je samopodoba
celota predstav, stališč, in sodb o samem sebi (posameznikovo doživljanje samega sebe)
iz katerih področij je sestavljena splošna samopodoba
šolske (akademske) samopodobe: presoja lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanje za predmete
telesna samopodoba: prepričanja in sodbe o svoji telesni privlačnosti, kondiciji in slogu oblačenja…
medosebna ali socialna samopodoba: prepričanja in presoje o odnosih z vrstniki in bližnjimi osebami
čustvena samopodoba: predstave in prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev
kaj je značilno za osebe z ustrezno (zdravo) samopodobo
realno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti in potrebe
kaj je značilno za človeka z pozitivno samopodobo
konstruktivno spoprijemanje z duševnimi obremenitvami
lažje razvija in ohranja zdrave medosebne odnose
bolj sočuten z drugimi
bolj neodvisen
odgovornejši za svoja dejanja
pogumnejši in bolj radoveden pri sprejemanju novih izzivov
postavlja si visoke, a dosegljive cilje
kaj vpliva na oblikovanje pozitivne ali negativne samopodobe
lastne izkušnje
odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas samih
