3. test Flashcards
posledice reformacije
-protireformacija
-katoliška obnova cerkve
značilnosti katolške obnove
- koncil v mestu Trident (papež pavel lll.)
2.nastanek meniškega redu jezusov oz. jezuitov. - inkvizicija
- seznam prepovednih knjig
- barok
verske vojne
- hugenotske (1562-1598)
- tridesetletna vojna (1618-1648)
kdo vse prehaja slovenski prostor in kdaj
- staroselce: iliri, kelti, romansko preb.
- germane (5. in 6. stol-langobardi v italijo)
- slovani (6. do 9. stol)
iz kje se selijo slovani
- sever (češka…)
- jugovzhod (avarska nadoblast)
kakšen je bil na začetku način življenja slovanov
-polzemljanke
-nimajo zapisanih zakonov
-neznajo obdelovati kovin
-ukvarjajo se z lončarstvom
-ralno poljedelstvo
-pogansko verovanje
posledice naseljevanja
-ohranijo se nekatera imena keltskega izvora
-romansko prebivatsvo beži v istro
-propad starokrščanskih verskih središč, rimskih mest, latinskega jezika
-slovani se stalno naselijo
-prevzamejo dvoletno kolobarjenje, planšarstvo
samova plemenska zveza, kdaj propade; zakaj
nastanek 623,
prva znana slovenska državna tvorba
vodi samo,
propad: avari obnovijo nadoblast, razen nad koroškimi slovani (knez valuk)
prve slovenske kneževine
karantanija
karniola
spodnja panonija
družbena ureditev karantanije
- sloj: knez + ostalo plemstvo
- sloj kosezi (posebnost)
- svobodno kmečko prebivalstvo
sužnji (vojni ujetniki)
kdo so kosezi
karantanska posebnost, poseben sloj kmečkega prebivalstva, imajo dodatne privilegije, lahko nosijo orožje
kdaj kosezi igubijo priviligeran položaj
ko na slovensko ozemlje uveljavijo fevdalizem
kaj je bilo središče karantanije
gosposvedsko polje s krnskim gradom
obred ustoličevanja
obred s katerim karantanci izročajo najvišjo oblast knezu. poteka na knežjem kamnu. poteka v slovanskem jeziku (ustoličevanje se ohranja do poznega sr. veka)
izguba smostojnosti in državnosti karantanije
743: borut zaprosi za pomoč bavarce proti boju z avari -> nadoblast bavarcev nad karantanci
828: dokončna izguba državnosti -> frankovska grofija; fevdalizem
središče karniole
karnij; današnji kranj
spodnja panonija; središče, pomen, knez,
mejna grofija in kneževina
strateškega pomenaza franke
ustanovljena 8. stol. po zmagi nad avari
ludvik nemški jo podeli kot fevd
upravlja jo prvi slovanski knez prbina
prestolnica je blatni kostel ob latnem jezeu
značilnosti pokristanjevanja v krantaniji
začetek po vrnitvi hotimirja in gorazda iz bavarske
orodje uključitve karantanije v frankovsko družbo
pokristanjevanje od vzgoraj
bogoslužje v latinščini
verski pouk v domačem jeziku
misionarji kot gostje
pokristjuje salzburška cekev
načini pokristanjevanja
irska metoda (modest)
frankovska: “z ognjem in mečem”
posledice uveljavtve fevdalizma v karantaniji
kmečko prebivalstvo nima več zemlje v lasti, temveč v zakupu
kosezi igubijo privilegije
karantansko plemstvo igublja moč, počasi izginja
zakaj je blo franskom v interesu da se skupaj z oblastjo širi tudi krščanstvo
lažje vodstvo, manj uporov, enostnost, obvladljivost
brižinjski spomeniki
nastanek: 972-1039
pisava: karolinška minuskula
podlaga: pargament
hramba: arhiv v minhnu
razdelitev misionarskih dejavnosti
811 delitev po reki dravi; južno se krščanstvo širi od ogleja, severno pa od salzburške cerkve
značilnosti pokristanjevanja v spodnji panoniji
pribina se da krstiti
pokristjuje salzburška cerkev
verski pouk v domačem jeziku
bogoslužje v slovanskem jeziku
867 prihod cirila in metoda uporabljata glagolico
velika karantanija
vojvodina koroška + mejne grogij
strateško pomembna
koroški vojvoda ima osrednjo politično vlogo
je osnova za slo. zgo. organizacijo dežel
ministeriali
nesvobodno plemstvo
za opravljeno obrabmo dobiva dohodke in ozemlje
s časoma se povežejo z domačim plemstvom
gospodarski razvoj v času uvajanja fevdalizma
povečanje obedlovalnih površin
posledično ponekod pomanjkanje delovne sile -> fevdalci pripeljejo delovno silo od drugod- kulturni otoki
obdobja sredneveške kolonizacije
- obdobje: naselitev slovanov
- obdobje: nižinska kolonizacija
- obdobje: višinjska kolonizacija
- obdobje naselitev uskoških kmetov
dežela
delno avtonomna enota v okviru svetorimskega cesarstva, ki nastane kot izraz politike posameznih plemiških družin (ni samostojna)
deželni knez
vladar dežele
ima vojaško, politično in delno tudi sodno oblast
deželani
deželno plemstvo
pravice: sodelovanje na deželnem zboru
obveznost; vojaške in uradniške usluge, finančna obveznost
deželni zbor
deželni knez + deželno plemstvo + deželna duhovščina
odločajo o financah, vojski, obrambi…
vodi in sklicije deželni knez 1x letno
slovenske zgodovinske dežele in njhova glavna mesta
štajerska: gradec
koroška: celovec
kranjska: ljubljana
goriška: gorica
faze ustoličevanja koroškega vojvode in do kdaj je trajal kdo je bil zadnji ustoličen vojvoda
- faza: knežji kamen, kmetje simbolno predajajo oblast vojvodi
- faza: v cerkvi gospe svete škof posveti vojvodo
- faza: vojvodski prestol, koroški vojvoda podeljuje fevde plemstvu
1414: zadnji ustoličen Ernest Železni
Na kakšne načine so Celjski grofje širili svoje posesti in vpliv?
posojali so denar, vojaško najemništvo, pobirali so mitnine in brodnine ter sklepajo pomembne poroke
sigsmund luksemburški
cesar svetorimskega cesarstva, kralj ogrske in češke, tesna zaveza z hermanom II. kasneje se poroči z barbaro celjsko
nastanek nove dežele celjskih grofov
frederik II. povišan v državnega kneza
Fajda
bitka med habsburžani in celjskimi grofi konča se 1443; dedna pogodba -> celjski izgubijo deželo obdržijo knežji naslov, če ena družina izumre duga prevzame vso posest
ni zmagovalca: na koncu celjski izumrejo…
kako se konča rodbina cekjskih grofov
ulrik II. se zaplete v boj z ogrsko plemiško družino hunyadi in habrsburžani za skrbništvo nad mladoletnim ladislavom posmrtnim. zaradi vpletanja v ogrsko politiko ga hunyadi ubijejo 1456
notranja avstrija; kaj je, kdo jo vodi , kaj je njen pomen, prestolnica, kdaj propade.
1564 slo. zgo. dežele tvorijo samostojno politično enoto znotraj cesarstva
pomembna za obrambo pred turki
vodi jo deželni knez karel II (najmlajši sin ferdinanda I.)
prestolnica: gradec
propade: 1619, ko ferdinant II. postane cesar
vzroki za turške vpade
padec carigrada 1453
osvojitev bosne 1463 (želeli priti do dunaja)
glavni cilj turkov
dunaj
prvo obdobje turških vpadov; kdaj, značilnost
1408-1415
roparsko obdobje
kakšna je bila obramba dežel v prvem obdobju turških vpadov, so bili uspešni
slaba obramba -> nastanek deželne vojske (vključeni so vsi ki imajo v lasti ouemlje)
slaba zaščita podložnikov
čna vojska
novi obrambni redi niso bili uspešni
črna vojska
pomožna vojna sila sestavljena iz podložnikov ki niso imeli svojga orožja
drugo obdobje turških vpadov; kdaj, načilnost
od 1469
obdobje zasedanja ozemelj
majo hitre in učinjkovte napade
kakšna je bila obramba dežel v drugem obdobju turških vpadov, so bili uspešni
podložniki postavljajo tabore okoli cerkva, uporabljajo signalizacijo z ognjem
obramba še vedno slaba a bolj organizirana
tretje obdobje turških vpadov; kdaj, značilnost, uspešnost turkov?
1522-1540
obdobje zasedanje dunaja
sultan sulejman veličastni- pohodi na dunaj
ne uspešen pohod na dunaj v drugi polovici 16. stol.
dokončni poraz 1593 v bitki pri sisku
akšna je bila obramba dežel v tretjem obdobju turških vpadov, so bili uspešni
vojni sistem vojna krajina -> sistem trdnjav na podričju slavonije, hrvaške in dalmacije. način obrambe kjer lastne meje ščitijo izven države. deželno plemstvo financira vdrževanje vojne krajine.
naseljujejo uskoke
intenzivnost turških vpadov s zmanjša
uskoki
pravoslavno prebivaltsvo, ki v zameno za zemljo in svobodo skrbi za vojno krajino.
posledice turških vpadov
militarizacija družbe
(nenehni strah državljanov)
prizadetost kmetijstva, onrti in trgovine
povečanje davkov, tlake in vojaške obveznosti
upadanje prebivalstva, selitve
turki v ljudskem slovstvu v negativni obliki
janičarji
osebna straža sultana-slovenski fantje odpeljani na dvor da služijo kot stražarji
vodilni vzroki kmečkih uporov
-povečanje in dodajanje javnih bremen
-izrivanje podložnikov iz trgovine in obrti
-fevdalci zvišali tlako in dajatve
v kaj so se kmetje povezovali
kmečke zveze
ali so bili kmečki upari na slovenskem uspešni
ne
kateri so večji kmečki upori
koroški kmečki upor
vseslovenski kmečki upor
hrvaško-slovenski kmečki upor
tolminski kmečki upor
koroški kmečki upor, območje, čas, povod, značilnosti, zaključek
območje: koroška
čas: 1478
povod: kmetje nezaščiteni pred turki, zvišanje denarnih dajatev
značilnosti: priključijo se tudi rudarji in obrtniki, med potekom ne plačujejo dajatev in tlake
zaključek: upor zatre turški vpad
vseslovenski kmečki upor, območje, čas, povod, značilnosti, zaključek
območje: štajerska, koroška, kranjska
čas: 1515
povod: omejevnaje kmečke trgovine; avtrijsko beneške vojne, kuga, lakota, potres
značilnosti: kmetje na dvor pošljejo predstavnika v uponju, da jih bo cesar branil
zaključek: zatre plemiška vojska s pomočjo cesarskih enot
hrvaško-slovenski kmečki upor, območje, čas, povod, značilnosti, zaključek
območje: štajerska, kranjska, hrvaško zagorje
čas: 1573
povod: fevdalec tahyj grdo ravna z podložniki
značilnosti: najbolj organiziran upor; poenotijo zahteve, uskoki zavrnejo sodelovanje
zaključek: umrtitev matije gubca v zagrebu
tolminski kmečki upor, območje, čas, povod, značilnosti, zaključek
območje: goriška, kranjska
čas: 1713
povod: nasilno pobiranje davkov in dodatni davki
značilnost: pridružijo se rudarji
zaključek: cesarska vojska in čete iz vojne krajine zadušijo upor
posledice kmečkih uporov
maščevanje fevdalcev: puntarski davek
