3 Flashcards
Značilnosti telesnih celic so:
a prave celične delitve lahko potekajo tudiv celici brez jedra
b oksidativna fosforilacija poteka v citosolu ob prisotnosti encimov
c na ribosomih v citosolu poteka sinteza RNK
d snovi se lahko iz celice izločajo z eksocitozo
e sinteza beljakovin iz aminokislin neposredno poteka v celičnem jedru
d
Za aktivni transport preko celične membrane NE velja
a poteka od nižje proti višji koncentraciji snovi
b za aktivni transportso nujni prenašalci v membrane
c aktivni transport snovi poteka od višje proti nižji koncentraciji
d potrebuje energijo
e potreben je za vzdrževanje mirovnega membranskega potenciala celice
c
Za trombocite velja: a sodelujejo pri prenosu kisika po krvi b sodelujejo pri prenosu ogljikovega dioksida po krvi c sproščajo protitelesa d sodelujejo pri zausavljanju krvavitve e ubijajo okužene celice
d
Transdukcija pomeni:
a nastanek receptorskega potenciala na senzoričnem receptorju
b nastanek akcijskega potenciala na začetku aksonasenzoričnega nevrona
c nastanek potenciala motorične ploščice
d seštevanje sinaptičnih potencialov
vezava acetilholina na receptorje
a
Največja hitrost prevajanja je na: A alfa motoričnih vlaknih B senzoričnih vlaknih za dotik C senzoričnih vlaknih za bolečino D senzoričnih vlaknih za temperature E gama motoričnih vlaknih
a
Za absolutno refraktarno dobo velja:
a na celici lahko nastane majhen akcijski potencial
b vsi napetostno odvisni natrijevi kanali so odprti
c traja od začetka repolarizacije do konca hiperpolarizacije
d začne se na začetku depolarizacije
e na celici lahko nastane normalno velik akcijski potencial
c
Za troponin C velja: a veže miozin b veže kalcij c veže ATP d se med krčenjem mišičnega vlakna krajša e veže tropomiozin
b
Za miotatični reflex NE velja:
a sproži ga krčenje mišice
b sproži ga razteg mišice
c sproži ga draženje mišičnega vretena
d akcijski potenciali se prenašajo po senzoričnih vlaknihtipa Ia
e akcijski potenciali se prenašajo po motoričnih alfa vlaknih
a
Za tetanus velja:
a lahko nastane brez nastanka akcijskega potenciala na mišičnem vlaknu
b sila tetanične kontrakcije je enaka sili zgiba
c nastane pri frekvenci draženja pod 10 HZ
d med posameznimi dražljaji se koncentracijakalcija v celici močno zmanjša
e ves čas krčenja ostaja koncentracijakalcija v mišičnem vlaknu visoka
e
Utripni volume srca:
a je prostornina krvi, ki jo srce prečrpav eni minuti
b ni odvisen od moči kontrakcije srčne mišice
c znaša v diastoli 100ml, v sistoli pa 150ml
d se poveča, če se poveča venski preliv vsrce
e se med telesno aktivnostjo NE spremeni
d
K skupnemu perifernemu uporu največ prispevajo: žile v plučih velike prevodne arterije arteriole kapilare venule velike vene
c
Kateri organ prejme najmanjši delež minutnega volumna srca v mirovanju? a srčna mišica b možgani c jetra d ledvice e vse skeletne mišice v telesu
e
Za arterijski krvni tlak NE velja:
a v brahialni arteriji ga lahko izmerimo z metodo po Riva – Rocciju
b korotkovovi toni izginejo, ko vrednost tlaka v manšet pade pod diastolni tlak
c pulzni tlak je razlika med sistolnimin diastolnim tlakom
d arterijski krvni tlak je med srčnim ciklom konstanten
e arterijski krvni tlak je višji od krvnega tlaka v venah
d
Za plučni krvni obtok velja:
a krvni tlak v plučni arteriji je višji kot v aorti
b nizek parcialni tlak kisika (pO2) v plučnem žilju povzroči vazodilatacijo
c v pljučnih arterijah je kri deoksigenirana
d surfactant neposredno vpliva na premeržil v pljučih
e med telesnim naporomse perfuzija pluč zmanjša
c
Za nastanek in prevajanje električnega signala v srcu je značilno
a glavni pobudnik, ki določa srčni ritem se nahaja v atrioventrikularnem (AV) vozlu
b simpatik poveča hitost prevajanja skozi AV vozel
c parasimpatik nima vpliva na srčno frekvenco
d parasimpatik poveča hitost prevajanja v SA vozlu
e prevodna muskulatura prekata se nahaja v endokardu
b
Ko vstanemo iz ležečega v stoječ položaj se:
a kompenzatorno zniža arterijski krvni tlak
b kompenzatorno zniža srčna frekvenca
c kompenzatorno zviša srčna frekvenca
d srčna frekvencain arterijski tlak ostaneta nespremenjena
c
Za kapilare velja:
a v svoji steni imajo mišično plast
b krvni tlak v arterijskem koncu kapilare znaša povprečno 100 mm Hg
c filtracija preko kapilarne stene je odvisna od hidrostatik tlakov med kapilaro in intersticijem
d onkotski tlak v kapilari na filtracijo NE vpliva
e hidrostatski tlak v arterijskem koncu kapilare znaša povprečno 0 mm Hg
c
Za uravnavanje dihanja velja:
a vitalni dihalni centri se nahajajo v velikih možganih
b če se pH krvi poveča, se pljučna (minutna) ventilacija poveča
c če se pH krvi poveča, se plučna (minutna) ventilacija ne spremeni
d če se pCO2 v krvi zviša, se pljučna (minutna) ventilacija poveča
e če se pCO2 v krvi zniža, se plučna (minutna) ventilacija poveča
d
Za prenos ogljikovega dioksida v krvi je značilno:
a po krvi se CO2 prenaša izključno fizikalno raztoplen
b večina CO2se po krvi prenaša v obliki bikarbonata
c večina CO2 se po krvi prenaša vevezanega na hemoglobin
d vezavno mesto za CO2 na hemoglobin je enako vezavnemu mestu za kisik
e prenos CO2 po krvi je izrazito omejen s koncentracijo hemoglobin
b
Za dihanje velja:
a pljučna (minutna ) ventilacija v mirovanju znaša 500 ml/min
b alveolna ventilacija je običajno večja od pljučne (minutne) ventilacije
c dihalni volume v mirovanju je približno 500 ml, frekvenca dihanja pa 60 vdihov/min
d frekvenca dihanja v mirovanju je približno 12 vdihov/min
e prostornina anatomskega mrtvega prostora se spreminja med telesno aktivnostjo
d
Za mehaniko dihanja je značilno:
a v mirovanju je izdih pasiven zaradi elastičnosti pluč
b v mirovanu so med izdihom aktivne zunanje dihalne mišice
c na začetku vdiha je tlak v plučih višji od atmosferskega tlaka
d na koncu izdiha v mirovanju je intraplevralni tlak pozitiven
e med vdihom je epiglottis zaprt
a
Za spirometrijo NE velja:
a s spirometrijo lahko ocenimo dihalni volume
b dihalni volume znaša v mirovanju okrog 500 ml
c rezidualni volume je volume zraka, ki se nahaja v pljučih po maksimalnem vdihu
d totalna pljučna kapaciteta je večja od vitalne kapacitete
e inspiratorni rezervni volume določimo tako, da preiskovanec maksimalno vdihne
c
Disociacijska krivulja hemoglobin se premakne v desno če:
a pade koncentracija hemoglobin v krvi
b se poviša koncentracija hemoglobin v krvi
c se zniža parcialni tlak CO2 v krvi
d se kri ohladi
e pade pH krvi
b
Za bikarbonatni pufererski system v krvi velja, da:
a se nahaja samo v zunajceličnem prostoru
b je mooča regulacija pCO2 v krvi v nekaj minutah
c če pH krvi pade, se zmanjša izločanje CO2 preko pljuč
d če pH krvi pade, se zmanjša izločanje CO2 preko ledvic
a
Katera snov se v ledvicah filtrira in nato reabsorbira a kreatinin b glukoza c inulin d penicillin e nobena od naštetih
b
Označi pravilen odgovor v zvezi s proksimalnim tubulom pri zdravem človeku
a tam se reabsorbira 90% filtrirane vode
b tam se reabsorbira glukoza
c tam se reabsorbira kreatinin
d tam se regulira količina izločenega urina
e tvori ‘maculo denso’
b
Pretok krvi skozi ledvice znaša približno a 125 ml/min b 5 l/min c 1200 ml/min d 625 mosmol/min e noben odgovor ni pravilen
c
Med endokrino funkcijo ledvic spade: a izločanje vodikovih ionov b izločanje renina c razgradnja eritropoietina d reabsorbcija določenih aminokislin e uravnavanje količine vode v telesu
b
Atrijski natriuretični peptid (ANP):
a nastaj v hipotalamusu
b povečuje reabsorbcijo NaCl in vode v zbiralcih
c zmanjšuje reabsorbcijo NaCl in vode v proksimalnem tubule
d nastaja v pljučih
e se izloča pri povečanem volumnu krvi
e
v zvezi znastajanjem sline velja: a najbolj ga pospešuje parasimpatik b nadzoruje ga center za izločanje slie c v slini se nahaja encim alfa amilaza d sodelujejo pogojni refleksi e vsi odgovori so pravilni
e
Za prebavo lipidov velja vse razen:
a ob zapori žolčnega voda se v blatu pojavijo velike količine lipidov
b v ustih se razgrajuje velika količina lipidov
c po prebavni cevi se penašajo v obliki micelov
d lipidi se absorbirajo preko črevesnih celic z enostavno difuzijo
ežolčne kisline so nujne za emulgiranje lipidov
b
Holecistokin nastaja v: a sluznici ustne votline b želodcu c trebušni slinavki d jetrih e tankem črevesu
e
Najpomembnejši encim za prebavo ogljikovih hidratov je: a holecistokinin b pepsin c pepsinogen d amilaza e hipaza
d
Kateri hormone ne nastaja v skorji nadledvične žleze? a kortizol b kortikotropin c kortikosteron d aldosterone e progesterone
b
Za kateri hormone NI Poznan liberin a TSH b FSH c Antidiuretični hormone (ADH) d ACTH e LH
c
Izločanje inzulina poveča: a če pade konc, glukoze v krvi b če naraste konc, glukoze v krvi c pod vplivom delovanjaadrenalina d v postabsorptivni fazi e med stradanjem
b
za trijodtironin velja:
a zniža raven bazalne presnove
b izloča se iz celic obščitnice
c je manj učinkovit od tetrajodtironina
d v otroštvu je nujno potreben za zorenje možganov
e nima vpliva na presnovo ogljikovih hidratov
d
Za peptidne hormone velja:
a njihova sinteza poteka v jedru žlezne celice
b v celici nastanka se skladiščijo
c po krvi se prenašajo izključno v vezani obliki
d difundirajo skozi membrano tarčne celice
e običajno imajo dolgrazpolovni čas (en do več dni)
b
Med steroidne hormone ne spade: a progesteron b testosteron c glukagon d aldosteron e kortizol
c
Za neposredno določitev maksimalne aerobne kapacitete
a moramo nujno poznati spol preiskovanca
b pomnožimo kalorični ekvivalent s porabo kisika v enoti časa
c merimo izdihan ogljikov dioksid v enoti časa
d moramo nujni izmeriti respiratorni količnik v mirovanju
e merimo porabo kisika ob večanju obremenitve preiskovanca, dokler se srčna frekvencane ustali
a
