2.poglavje Flashcards
ENAJSTA PLOŠČA
O junak, najbolj bister med bogovi!
Le kako si mogel tako nepremišljeno napraviti vesoljni potop?!
Nad grešnikom maščuj greh
in zločin maščuj nad zločincem!
Ep o Gilgamešu, druga polovica 2.tisočletja pr.n.št.
(Epilog)
… Če je človek (tj. bodoči vladar) razumen, sposoben zagotoviti pravične poti (šutešuram) v deželi, naj spoštuje izreke (awatim), ki sem jih zapisal na stelo; ta stela naj mu razkrije tradicijo (kibsum), ustaljene običaje (ridam), odločitve v deželi, ki sem jih odločil (din matim ša adinu), sodbe v deželi, ki sem jih razsodil (purusse matim ša aprusu) . ..
Hamurabijeva pravna zbirka ali pravični izreki (dinat mišarim), približno leta 1750 pr.n.št.
IX, 106 in 112-115
Prišli smo v kraje Kiklopov, ošabnih divjakov brez prava …
Javnih zborišč ne poznajo, nikakih postav in zakonov, bivajo zase sami, po gora visokih vrhovih, v skalnih votlinah in jamah, in sleherni sodi in vlada svojo ženo in otroke, za drugega drug se ne meni.
XIV, 84-85
Sile surove ne Ijubijo blaženi večni bogovi,
pač pa spoštujejo pravo in dela spodobna zemljanov.
Homer, Odiseja, približno 8.stol.pr.n.št.
II, 1270b 28-31
Poleg tega imajo efori v svojih rokah [vrhovna] pooblastila za daljnosežne odločitve, čeprav gre za navadne Ijudi, [ki so bili izvoljeni,] zato bi bilo bolje, da ne bi sodili po lastni presoji, ampak po zapisanih pravilih in zakonih .
III, 1287b 4-9
Tako je očitno, da tisti ki iščejo pravičnost, iščejo sredino. Kajti zakon je sredina. Poleg tega imajo tisti zakoni, ki temeljijo na navadah, več veljave in urejajo pomembnejše zadeve kot pisani zakoni, tako da je človek, kot vladar morda zanesljivejši od zakonov, ki temeljijo na navadi.
Aristotel, Politika. med letom 336 in 322 pr.n.št.
V, 28
… da de državljansko pravo (ius civile) sestavljeno iz zakonov (legbus), senatovlh sklepov (senatus consultis), razsojenih zadev (rebus iudicatis), mnenj učenih pravnikov (iuris peritorum auctoritate), ediktov magistratov (edictis magistratuum), običaja (more) in pravičnosti (aequitate).
M.T. Cicero, Topika 1.stol.pr.n.št.
Gai. 1, 1:
Vsa Ijudstva, ki se ravnajo po zakonih in običajih, uporabljajo delno lastno pravo, delno pa pravo, ki je skupno vsem Ijudem. Pravo namreč, ki gaje vsako Ijudstvo izoblikovalo zase, je njegovo lastno pravo in se imenuje ius civile dobesedno: državljansko pravo, kot lastno pravo prav tej skupnosti (civitatis).Tisto (pravo) pa, ki ga je med vsemi Ijudmi izoblikoval naravni razum in ga vsi rodovi upoštevajo na enak način, se imenuje ius gentium (dobesedno: pravo rodov, narodov), ker uporabljajo to pravo tako rckoč vsi narodi. Rimsko Ijudstvo potemtakem uporablja delno svoje lastno pravo, delno pa pravo, ki je lastno vsem Ijudem.
Gai. 1, 8:
Vse pravo, ki ga uporabljamo, se nanaša ali na osebe ali na stvari ali na tožbe.
Gai. 3, 217:
… ker je s tem oddekom predvidena tožba (actio) za vse, karkoli je zgorelo (ustum) ali je uničeno (ruptum) ali zlomljeno (fractum), čeprav bi sama beseda “uničeno (ruptum) zadostovala v vseh teh primerih. Kajti z uničenjem razumemo katerikoli način, s katerim je stvar
poškodovana (corruptum). Zaradi tega ta beseda ne obsega le zažganih ali uničenih ali zlomljenih stvari, ampak tudi stvari, ki so raztrgane, zmečkane ali prelite in kakorkoli poškodovane ali uničene in (tako) manj vredne.
Ulp. D. 1, 1, 1, 2 (Ulpijan v l. knjigi spisa Institutiones):
Ta (tj. pravni) študij ima dve izhodišči: javno in zasebno. Javno pravo je (tisto, ki) obravnava položaj rimske države,
zasebno pravo pa koristi posameznikov: ena (pravna pravila) so namreč javno koristna, druga zasebno. Javno pravo ureja bogoslužje, svečeništva in magistrature. Zasebno pravo je (tridelno): sestavljeno je iz načel naravnega prava (ius naturale), prava narodov (lus gentium) in prava državljanov (ius civile).
Rimska klasična pravnika Gaj in Ulpijan.
Inst. 1, 2, 3:
Naše pravo pa je sestavljeno iz zapisanega in iz nezapisanega prava, kot je rečeno pri Grkih: nekateri zakoni so zapisani, drugi nezapisani (legum aliae scriptae aliae non scriptae). Zapisano pravo (scriptum ius) sestavljajo zakon (lex), plebisciti, senatovi sklepi, cesarske konstitucije, edikti magistratov in odgovori pravnih strokovnjakov.
Institucije cesarja Justinijana, leta 533
- O prelomljeni prisegi (De sacramentum ruptum)
Prisega se šteje za prelomljeno, če si tisti, ki je obtožen, skupaj s svojimi prisežnimi pomočniki ne upa priseči na svete evangelije ali posvečeno orožje ali če se sam ali kdo od njegovih prisežnih pomočnikov umakne iz priseganja: takrat se šteje, da je prisega prelomljena.
Edictum Langobardorum, Pavia leta 643
O uboju
Najprej o devetih vrstah pomočnikov pri uboju. Prvi je tisti, ki pokaže na človeka, ki naj bo ubit, takšnega imenujemo rdečejezični; drugi je tisti, ki je na razpolago ubijalcu z nasveti, tretji je tisti, ki se z ubojem strinja. Za obtožbo zoper vsakega od teh treh je potrebno sto mož (tj. prisežnih pomočnikov), da njihovo dejanje uspešno zanikajo; če pomočnik dejanje prizna, naj plača 9 x 20 penijev.
Četrti je opazovalec, peti je partner ubijalca, šesti je tisti, ki ubijalca spremlja na ozemlje, kjer žrtev živi. Za vsakega takega pomočnika je potrebno dvesto mož da njihovo dejanje uspešno zanikajo, ali pa je kazen dvakrat po 9 x 20 penijev.
Sedmi je tisti, ki ubijalcu pomaga pri dejanju samem, in to
imenujemo pomoč pri nasilju, osmi je tisti, ki žrtev med dejanjem drži, deveti pa je tisti, ki gleda, kako žrtev ubijajo, ne da bi jo poskušal zaščititi. Za vsakega od teh pomočnikov je potrebno tristo mož, da njihovo dejanje uspešno zanikajo, ali paje kazen trikrat po 9 x 20 penijev.
… Kdorkoli je obtožen za samo dejanje uboja, naj ga preganjajo sorodniki. In najprej gre Bogu, kar dobijo od njegovega premoženja ali od premoženja njegovih sorodnikov na isti dan, ko se je uboj pripetil …; če ne dobijo nič, jim pripada polna spravnina. …
Pravo Hywela Dobrega, Wales, 10.stol.
Poglavje o možu, ki recitira pravo
… Določeno je, da bo v naši deželi vedno nekdo, ki bo dolžan recitirati našim Ijudem pravo, in imenoval se bo logsogumar (tisti, ki govori, recitira pravo).
… Koje odločeno, kdo to bo, logsogumarja imenuje pravni svet … Z zasedanja pravnega sveta, kjer je imenovan, gredo na logberg (pravni hrib) in on se nanj povzpne in se usede na svoje mesto …
Logsogumar je dolžan recitirati vse dele prava v treh (zaporednih) poletjih, postopkovna pravila skupščine pa vsako poletje.
Določeno je tudi, da mora logsogumar recitirati vse dele prava tako izčrpno, da jih nihče ne zmore izčrpneje. In če njegovo znanje za to ne zadošča, je dolžan štirindvajset ur pred recitiranjem vsakega poskrbeti za srečanje s petimi ali več možmi, izvedenimi v pravu, s tistimi, od katerih se lahko največ nauči; vsakdo, ki bi brez dovoljenja motil njihov pogovor, bo kaznovan. …
Zbirka običajnega prava islandske gens (Gragas), Islandija, zapis iz 12.stol.
(19) Kdorkoli bo imel oblast za nami, naj glede naših listino, ki smojo sestavili na prošnjo Ijudi v naših samostanih, ministerialov in deželanov, spoštljivo upošteva. Če pa iz prezira do pravičnosti ne bi blago vladal, temveč bi se nad naše dvignil kakor tiran, se imajo ti pravico pritožiti in iti na cesarski dvor in se sklicevati na nepreklicno pravico pred zborom knezov.
Georgenberški privilegij, leta 1186
(Uvod) … Ker Ijudje pogosto spoznajo, da je treba varovati svoje stare zakone in si je vsak posameznik in vsi Ijudje vinodolski želel stare dobre zakone v celoti ohraniti, kot so jih varovali njihovi predniki, so se zbrali tako duhovni
kot preprosti Ijudje pred zgoraj imenovanim knezom Leonardom. Izbrani so bili iz vsakega vinodolskega naselja, toda ne najstarejši, pač pa tisti, ki so se bolje spominjali zakonov svojih očetov in tega, kar so slišali od svojih dedov.
Vinodolski zakon, leta 1288
(Uvod)
(c) In v časih Petra Poltleina, zdajšnjega mestnega sodnika na Ptuju, so zapisane pravice mesta Ptuj na željo tega vicedoma in po spominu prisežnikov (mestnega) sveta v tem času.
Ptujski statut, leta 1376
VIII, 769
Ena sama izpoved ni običaj.
VIII, 770
Običaj morata potrditi dva iz Ijudstva, vsako od teh (tj. njunih dveh potrditev običaja) pa še deset prič.
Uradna zbirka običajnega prava Francije Antonia Loisela, Pariz, leta 1611
Gorski zbor, SIinovec na Dolenjskem, 25. september 1673
Tožnica zahteva vinograd: “na podlagi običaja, namreč, kar pride s peče, preide in pripade hčerkam”. Toženec je oporekal, češ, dovolj je znano, da ni mati kupila vinograd, ampak oče. Tožnica izgubi pravdo, toda v pomirjenje naj ji brat izroči krilo iz lodna.
Iz notic o odločitvah na gorskopravnih sodnih zborih, 17. stol.
