2. sklop: Veste, kje je grad? Flashcards

opis kraja, osnova in končnica samostalnika, sklon samostalnika, obvestilo, javno in zasebno obvestilo, oklepaj

1
Q

Katero besedilo tvorimo/beremo, kadar želimo spoznati ali predstaviti najpomembnejše podatke o nekem kraju?

A

Opis kraja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zakaj preberemo ali napišemo opis kraja?

A

Ker želimo predstaviti ali spoznati najpomembnejše podatke o nekem kraju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katere podatke praviloma vključimo v opis kraja?

A
  • lega kraja
  • podatki o prebivalcih (število in s čim se ukvarja večina)
  • gospodarske značilnosti
  • pomembne zgradbe in ustanove
  • turistične in druge zanimivosti
  • pomembne osebe, ki prihajajo iz/živijo tam
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kje lahko najdemo opise krajev?

A

V enciklopedijah, turističnih revijah, poljudnoznanstvenih revijah, prilogah časopisov, televizijskih oddajah in radijskih oddajah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Katere vrste lastnih imen poznamo?

A
  1. zemljepisna lastna imena
  2. imena bitij
  3. stvarna lastna imena
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Ali pišemo lastna imena z veliko ali z malo začetnico?

A

Z veliko začetnico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Ali se vse besede v dvobesednih zemljepisnih lastnih imenih pišejo z veliko začetnico?

A

Ne, ni nujno.
Prva beseda je vedno velika.
Druga beseda je napisana z malo, če gre za nenaselbinsko ime (npr. mesto, vas, selo, trg) ali imena gora, rek, jezer, kotlin, morij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je prav:
Novo Mesto / Novo mesto

A

Novo mesto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je prav:
Škofja Loka / Škofja loka

A

Škofja Loka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je prav:
Križna gora / Križna Gora

A

Oboje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj pomeni: Križna gora

Kaj pomeni: Križna Gora

A

Križna gora = ime gore
Križna Gora = ime vasi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je prav:
Blejsko Jezero / Blejsko jezero / blejsko jezero

A

Blejsko jezero

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
ZIDANI MOST

A

Zemljepisno lastno ime
Zidani Most (ima kraja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
JULIJSKE ALPE

A

Zemljepisno lastno ime
Julijske Alpe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
JADRANSKO MORJE

A

Zemljepisno lastno ime:
Jadransko morje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
NEDELJSKI DNEVNIK

A

Stvarno lastno ime:
Nedeljski dnevnik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
SNEŽNA KRALJICA

A

Ime bitja: Snežna kraljica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
HANS CHRISTIAN ANDERSEN

A

Ime bitja: Hans Christian Andersen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
LJUBLJANSKI GRAD

A

Stvarno lastno ime: Ljubljanski grad

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
GORIŠKA BRDA

A

Zemljepisno lastno ime: Goriška brda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
REKA DRAVA

A

Zemljepisno lastno ime: reka Drava

22
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:
DRAGOTIN KETTE

A

Ime bitja: Dragotin Kette

23
Q

Določi veliko/malo začetnico in vrsto lastnega imena:

A
24
Q

Samostalnik je sestavljen iz dveh delov. Katerih?

A

Iz osnove in končnice.

25
Q

Kateri del samostalnika ostane vedno enak?

A

Osnova.

26
Q

Kateri del samostalnika se spreminja?

A

Končnica.

27
Q

Kaj lahko določimo samostalniku?

A

število, spol, sklon

28
Q

Kateri del besede nam izda spol, sklon in število samostalnika?

A

Končnica.

29
Q

Katero končnico ima v imenovalniku večina samostalnikov ženskega spola?

A

-a

30
Q

Kateri končnici imajo v imenovalniku samostalniki srednjega spola?

A

-o ali -e

31
Q

Katero končnico ima v imenovalniku večina samostalnikov moškega spola?

A

ničto končnico (-ø)

32
Q

Koliko sklonov ima slovenščina?

A

6

33
Q

Naštej imena sklonov.

A
  1. imenovalnik
  2. rodilnik
  3. dajalnik
  4. tožilnik
  5. mestnik
  6. orodnik
34
Q

Povej vprašalnico za 1. sklon.

A

Kdo ali kaj je?

35
Q

Povej vprašalnico za 2. sklon.

A

Koga ali česa ni?

36
Q

Povej vprašalnico za 3. sklon.

A

Komu ali čemu dam?

37
Q

Povej vprašalnico za 4. sklon.

A

Koga ali kaj tožim?

38
Q

Povej vprašalnico za 5. sklon.

A

O kom ali o čem govorim?

39
Q

Povej vprašalnico za 6. sklon.

A

S kom ali s čim delam?

40
Q

Katero besedilo tvorimo, če želimo nekoga o nečem obvestiti?

A

obvestilo

41
Q

Katere podatke mora vsebovati obvestilo?

A
  • KDAJ (podatki o času)
  • KJE (podatki o kraju)
  • KAJ (podatki o vsebini/vrsti dogodka)
  • KDO (kdo organizira, komu je namenjeno)
  • KAKO (podatki o poteku dogodka)
42
Q

Če je obvestilo namenjeno širši javnosti, je to …

A

… javno obvestilo.

43
Q

Če je obvestilo namenjeno le posamezniku, je to …

A

… zasebno obvestilo.

44
Q

Kateri dve vrsti obvestil poznamo?

A

Javno in zasebno obvestilo.

45
Q

Kaj je značilno za javno obvestilo?

A
  • želimo, da ga prebere veliko ljudi,
  • zato ga objavimo na javnem mestu (radio, TV, družbena omrežja, oglasna deska, časopis …)
46
Q

Kaj je značilno za zasebno obvestilo?

A
  • Namenjeno je le posamezniku (prijatelju, znancu, sorodniku …)
47
Q

Katero ločilo je to: ( )

A

Oklepaj.

48
Q

Oklepaj () je sestavljen iz dveh delov. Katerih?

A

( uklepaj
) zaklepaj

49
Q

Ali za uklepajem in pred zaklepajem napišemo presledek?

Npr. ( Jutri bo deževalo. )

A

NE.

Pravilno:
(Jutri bo deževalo.)

50
Q

Iz koliko delov je oklepaj?

A

Iz dveh.

51
Q

Kaj zapišemo v oklepaj?

A

Dodatna pojasnila, primere, sopomenske izraze.