Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

BIOLOGIJA > 2. Semester > Flashcards

2. Semester Flashcards

1
Q

Kaj je ekologija?

A

Biološka veda ki se ukvarja z odnosi in procesi med organizmom ter okoljem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je neživa narava?

A

biotop

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je biotop?

A

Življenski prostor organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je živa narava?

A

Biocenza (Življenska združba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je živa narava?

A

Biocenza (Življenska združba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj pomeni beseda ekosistem

A

povezava med prostoreom ter življensko združbo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako deluje ekosistem

A

vzpostavitev odnosov med organizmi. V ekosistemu so organizmi prilagojeni na živo ter neživo okolico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj pomeni dinamično ravnotežje?

A

Pojav ko se med členi ekosistema vzpostavi ravnotožje brez večjih motenj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je značilno za naravne ekosisteme?

A

Obstajajo ter se spreminjajo brez večjega človeškega vpliva. V sloveniji skoraj ni več naravnih ekosistemov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj pomeni poseg v naravni ekosistem?

A

sekanje gozdov, zajezovanje vode, lov na živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako bi izgledala slovenija brez človeškega vpliva?

A

Večino bi poraščali gozdovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj so antropogeni ekosistemi, kaj je zanje značilno?

A

ekosistemi ki obstajajo le zaradi človeškega delovanja. Značilna je večja ali manjša stopnja poseljenosti. (v urbanih ekosistemih)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj so agrarni sistemi?

A

Posebna vrsta antropogenih sistemov, ki so posledica kmetijske dejavnosti. npr. poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, ribogojstvo, sadjarstvo…
Ob opustitvi dejavnosti se sistemi spremenijo v stanje podobno prvotnemu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je tolerančno območje?

A

prilagoditev organizma na okolje v katerem živi. Tolerančno okolje ni enako za vse organizme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je ekološki minimum, optimum ter maksimum?

A

najnižja ter najvišja količina spremembe ki jo je organizem sposoben preživeti. Vmes je ekološki optimum

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je habitat?

A

del ekosistema v katerem vrsta prebiva ter deluje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

zakaj si organizmi prilagodijo okolje?

A

zato da niso odvisni le od naključne prisotnosti naravne danosti ter delovanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kako si organizmi prilagodijo okolje?

A

Ptice pletejo gnezda ter se selijo, bobri izdelujejo jezove. Najbolj se spreminjanja okolja sposoben človek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je zakon o ohranitvi energije?

A

energije ni mogoče narediti ali izničite, temveč energija kroži.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj poteka na soncu?

A

Zlivanje vodikovih atomov v helijeve atome. Pri tem se sprošča ogromno energije v obliki svetlobe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Za kaj se uporabi energija sonca?

A

del energije se porabi za ogrevanje atmosfere, preostali delež pa porabijo rastline v procesu fotosinteze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kako rastline pridobivajo energijo od sonca

A

klorofil ujame svetloboo (predvsem rdeča ter modra barva)

energija se porabi za pripravoo molekul ogljikovih hidratov iz molekul vode ter CO2

22
Q

zakaj imenujemoo rastline prooizvajalci

A

sposobne so pretvarjati svetlobno energijo v kemičnooo energijo.

23
Q

kako rastline porabljajo oogljikoove hidratte

A

skladiščenje - škrob
sintteza drugih spojin
vzdrževanje in organiziranje rastline
tooplota

24
Q

zakaj sooo živali potrošniki energije

A

z sončno energijo se lahko živali le grejejo ter prehranjujejo z drugimi organizmi.

25
Q

zakaj so mikroorganizmi ter glive razkroojevalci

A

po odmretju organizma jih ikroorganizmi ter glive razkroojijo v mineralne snoovi ki jih uporabljajo za lasttno rast.

26
Q

kaj je piramida biomas

A

potrošnikoov je vedno manj koot prooizvajalcev. razliko o biomasi lahko prikažemoo v oobliki piramide

27
Q

kaj so medvrstni odnosi

A

medvrstni odnosi so odnoosi ki jiih vrstte oorganizmov vzpostavljajoo med seboj. tti oodnosi niso enolični, in so v razponu ood maksimalne škoode, do stanja kjer organizem nima ne koristti ne škode, do neposredne koristi

28
Q

kaj je razlika med obveznim ter neoobveznim sožittjem

A

pri obveznem sožiju osebka ne preživita drug brez drugega, pri neobveznem pa sožitje ni potrebnoo.

29
Q

kaj je priskledništvo

A

ena vrstta ima koorist, druga pa ne neposredne koristi ne škode

30
Q

zajedalstttvo in plenilstvo

A

v obehg primerih ima ena vrstta koristt, druga škodo. razlika je da je plenilsttvo krattktrajen oodnos

31
Q

klaj je nevtralizem

A

odnos koo me vrstnikoma ni posrednega odnposa, lahkoo pa je oodnoos v neposredni smeri )prehranjevalna lesttca)

32
Q

kaj je nasprottništvo

A

pri ttem oodnoosu nima ena vrsta ne koristi ne škode, druga pa ima škodo

33
Q

kaj je ttekmovanje

A

oobve vrsti imatta v tem odnosu škodo

34
Q

kakšni so oodnosi med organizmi istte vrstte?

A

skrb za poottomstvo, hirearhičnoost, tekmoovalnost, terittorialnost

35
Q

kaj je biotska pestrost/biodiverziteta

A

ooznačuje pestroost življenskih oblik. bolj koott so ekoosistemi pesttri, bolj so sttabilni, saj imajo tudi gensko pestrost. vrstna pestrostt se izraža kott šttevilo vrst in osebkov iste vrstte v ekoosistemu. trettja raven je ekosistemska pestrost se izraža koottt večje število ekoosistemov na nekem območju

36
Q

kaj je ppulacija

A

ppulacijoo sestavljajoo osebki iste vrstte ki v dooločenem času naseljujejoo dooločen življenski prstoor

37
Q

gostota osebkov

A

oodvisna od števila oosebkoov in površine areala.

38
Q

spolna sesttava

A

se vzposttavi pri vrstah kjer stta spola ločena.

39
Q

starosttna sesttava

A

v poopulaciji lahk soobivvajo osebki različnih starostnih skupin

40
Q

poopulacijska nihanja

A

število osebkov neprestano niha. na nihanja vplivajoo takoo živi kot neživi dejavniki

41
Q

kakšne soo lahko spremembe v ekoosisttemih

A

hittre
počasne
eoosmerne
ciklične

42
Q

z čim so povezane počasne spremembe

A

geoološkimi procesi
podnebnimi procesi

43
Q

kaj se primer hittrih sprememb?

A

požari
spreminjanje ttoka rek
plazovi

44
Q

kaj je sukcesija

A

posttopna sprememba življenske združbe

45
Q

opiši sukcesijo

A
  1. pioonirski organizmi- skromni v pottrebah, prenašanje eksttremnih razmer, hitro razmnoževanje
  2. zrele družbe - dvisnoo od geološko-geoografskih dejavnikoov ter vremenskih dejavnikoov
46
Q

¸kakoo se je spreminjal človek kot geološka sila

A

z razvojem se vpliv človeka vedno večal. na zadnje se je izrednooo poovečal z razvojem, živinoreje tter pooljedelstva z sttalnoo naselitvijo.

47
Q

kakoo je prettvorba v anttroopogene ekosisteme vplivala na človeka

A

oomogočala nam je izrednio rastt. prizadete pa so bile vrste ki sooo na prostoru živile prej. ttoo se kaže v padlosti biodiverzitete

48
Q

kaj je načelo ttrajnostne rabe?

A

z viri v okolju gospodarimo tako, da ne posžemo v pravice potmcev do ttega reda

49
Q

kaj so bioindikatorji

A

mah
postrvi
boorovnice

50
Q

kaj je gensko onesnaževanje

A

vnos genoov ene vrste v dnk druge vrste

51
Q

kaj soo trije načini genskega onesnaževanja

A

vnos vrste v areal avttohttone vrste
vnoos genoov iz udomačenih živali v dovje vrste
prenos iz gensko spremenjenih organizmov v divje populacije

52
Q

noove genetske tehnoloogije

A

ugottavljanje zaporedja baz v rnk in dnk
poosegi v človeški genoom

BIOLOGIJA (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions