2. Semester Flashcards

1
Q

Kaj je ekologija?

A

Biološka veda ki se ukvarja z odnosi in procesi med organizmom ter okoljem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je neživa narava?

A

biotop

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je biotop?

A

Življenski prostor organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je živa narava?

A

Biocenza (Življenska združba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je živa narava?

A

Biocenza (Življenska združba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj pomeni beseda ekosistem

A

povezava med prostoreom ter življensko združbo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako deluje ekosistem

A

vzpostavitev odnosov med organizmi. V ekosistemu so organizmi prilagojeni na živo ter neživo okolico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj pomeni dinamično ravnotežje?

A

Pojav ko se med členi ekosistema vzpostavi ravnotožje brez večjih motenj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je značilno za naravne ekosisteme?

A

Obstajajo ter se spreminjajo brez večjega človeškega vpliva. V sloveniji skoraj ni več naravnih ekosistemov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj pomeni poseg v naravni ekosistem?

A

sekanje gozdov, zajezovanje vode, lov na živali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako bi izgledala slovenija brez človeškega vpliva?

A

Večino bi poraščali gozdovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj so antropogeni ekosistemi, kaj je zanje značilno?

A

ekosistemi ki obstajajo le zaradi človeškega delovanja. Značilna je večja ali manjša stopnja poseljenosti. (v urbanih ekosistemih)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj so agrarni sistemi?

A

Posebna vrsta antropogenih sistemov, ki so posledica kmetijske dejavnosti. npr. poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, ribogojstvo, sadjarstvo…
Ob opustitvi dejavnosti se sistemi spremenijo v stanje podobno prvotnemu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je tolerančno območje?

A

prilagoditev organizma na okolje v katerem živi. Tolerančno okolje ni enako za vse organizme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je ekološki minimum, optimum ter maksimum?

A

najnižja ter najvišja količina spremembe ki jo je organizem sposoben preživeti. Vmes je ekološki optimum

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je habitat?

A

del ekosistema v katerem vrsta prebiva ter deluje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

zakaj si organizmi prilagodijo okolje?

A

zato da niso odvisni le od naključne prisotnosti naravne danosti ter delovanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kako si organizmi prilagodijo okolje?

A

Ptice pletejo gnezda ter se selijo, bobri izdelujejo jezove. Najbolj se spreminjanja okolja sposoben človek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je zakon o ohranitvi energije?

A

energije ni mogoče narediti ali izničite, temveč energija kroži.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj poteka na soncu?

A

Zlivanje vodikovih atomov v helijeve atome. Pri tem se sprošča ogromno energije v obliki svetlobe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Za kaj se uporabi energija sonca?

A

del energije se porabi za ogrevanje atmosfere, preostali delež pa porabijo rastline v procesu fotosinteze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kako rastline pridobivajo energijo od sonca

A

klorofil ujame svetloboo (predvsem rdeča ter modra barva)

energija se porabi za pripravoo molekul ogljikovih hidratov iz molekul vode ter CO2

22
Q

zakaj imenujemoo rastline prooizvajalci

A

sposobne so pretvarjati svetlobno energijo v kemičnooo energijo.

23
Q

kako rastline porabljajo oogljikoove hidratte

A

skladiščenje - škrob
sintteza drugih spojin
vzdrževanje in organiziranje rastline
tooplota

24
zakaj sooo živali potrošniki energije
z sončno energijo se lahko živali le grejejo ter prehranjujejo z drugimi organizmi.
25
zakaj so mikroorganizmi ter glive razkroojevalci
po odmretju organizma jih ikroorganizmi ter glive razkroojijo v mineralne snoovi ki jih uporabljajo za lasttno rast.
26
kaj je piramida biomas
potrošnikoov je vedno manj koot prooizvajalcev. razliko o biomasi lahko prikažemoo v oobliki piramide
27
kaj so medvrstni odnosi
medvrstni odnosi so odnoosi ki jiih vrstte oorganizmov vzpostavljajoo med seboj. tti oodnosi niso enolični, in so v razponu ood maksimalne škoode, do stanja kjer organizem nima ne koristti ne škode, do neposredne koristi
28
kaj je razlika med obveznim ter neoobveznim sožittjem
pri obveznem sožiju osebka ne preživita drug brez drugega, pri neobveznem pa sožitje ni potrebnoo.
29
kaj je priskledništvo
ena vrstta ima koorist, druga pa ne neposredne koristi ne škode
30
zajedalstttvo in plenilstvo
v obehg primerih ima ena vrstta koristt, druga škodo. razlika je da je plenilsttvo krattktrajen oodnos
31
klaj je nevtralizem
odnos koo me vrstnikoma ni posrednega odnposa, lahkoo pa je oodnoos v neposredni smeri )prehranjevalna lesttca)
32
kaj je nasprottništvo
pri ttem oodnoosu nima ena vrsta ne koristi ne škode, druga pa ima škodo
33
kaj je ttekmovanje
oobve vrsti imatta v tem odnosu škodo
34
kakšni so oodnosi med organizmi istte vrstte?
skrb za poottomstvo, hirearhičnoost, tekmoovalnost, terittorialnost
35
kaj je biotska pestrost/biodiverziteta
ooznačuje pestroost življenskih oblik. bolj koott so ekoosistemi pesttri, bolj so sttabilni, saj imajo tudi gensko pestrost. vrstna pestrostt se izraža kott šttevilo vrst in osebkov iste vrstte v ekoosistemu. trettja raven je ekosistemska pestrost se izraža koottt večje število ekoosistemov na nekem območju
36
kaj je ppulacija
ppulacijoo sestavljajoo osebki iste vrstte ki v dooločenem času naseljujejoo dooločen življenski prstoor
37
gostota osebkov
oodvisna od števila oosebkoov in površine areala.
38
spolna sesttava
se vzposttavi pri vrstah kjer stta spola ločena.
39
starosttna sesttava
v poopulaciji lahk soobivvajo osebki različnih starostnih skupin
40
poopulacijska nihanja
število osebkov neprestano niha. na nihanja vplivajoo takoo živi kot neživi dejavniki
41
kakšne soo lahko spremembe v ekoosisttemih
hittre počasne eoosmerne ciklične
42
z čim so povezane počasne spremembe
geoološkimi procesi podnebnimi procesi
43
kaj se primer hittrih sprememb?
požari spreminjanje ttoka rek plazovi
44
kaj je sukcesija
posttopna sprememba življenske združbe
45
opiši sukcesijo
1. pioonirski organizmi- skromni v pottrebah, prenašanje eksttremnih razmer, hitro razmnoževanje 2. zrele družbe - dvisnoo od geološko-geoografskih dejavnikoov ter vremenskih dejavnikoov
46
¸kakoo se je spreminjal človek kot geološka sila
z razvojem se vpliv človeka vedno večal. na zadnje se je izrednooo poovečal z razvojem, živinoreje tter pooljedelstva z sttalnoo naselitvijo.
47
kakoo je prettvorba v anttroopogene ekosisteme vplivala na človeka
oomogočala nam je izrednio rastt. prizadete pa so bile vrste ki sooo na prostoru živile prej. ttoo se kaže v padlosti biodiverzitete
48
kaj je načelo ttrajnostne rabe?
z viri v okolju gospodarimo tako, da ne posžemo v pravice potmcev do ttega reda
49
kaj so bioindikatorji
mah postrvi boorovnice
50
kaj je gensko onesnaževanje
vnos genoov ene vrste v dnk druge vrste
51
kaj soo trije načini genskega onesnaževanja
vnos vrste v areal avttohttone vrste vnoos genoov iz udomačenih živali v dovje vrste prenos iz gensko spremenjenih organizmov v divje populacije
52
noove genetske tehnoloogije
ugottavljanje zaporedja baz v rnk in dnk poosegi v človeški genoom